Donacija za listo Davkoplačevalci!

Davkoplačevalci smo se odločili da gremo na volitve. Če je tudi tebi mar, kaj se dogaja v naši domovini z demokracijo in porabo javnih sredstev se nam pridruži in pomagaj pri zagonu stranke Davkoplačevalci se ne damo več. Za dodatne informacije nam pišite na naslov: davkoplacevalci.si@gmail.com TRR: SI56 6100 0001 9156 877 Davkoplačevalci se ne damo več Cesta ob Lipi 10, 2000 Maribor Podatki za nakazilo donacije so vpisani v obrazec položnica. 

08:10

Objavljamo oddajo Vroči stol na temo referenduma o 2. tiru

07:26

POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za vstop v parlament. Prosimo vse podpornike, da prispevate svoj podpis!

14:51

Kako bi drugi tir vplival na vode? Navajajo, da je bilo izdano gradb. dovoljenje brez pravilno izdelane okoljevarstvene ocene

11:53

Na 2. tiru se že stopnjuje ropanje in korupcija! Protihrupne ograje ne bodo stale 3.3 mio €, ampak 5.4 mio € !!!

Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska država! Ustavno sodišče je spet pokleknilo pred ugrabitelji države!

18.05.2018

preberi več

SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci okolja v času med 2014 – 2018.

14.05.2018

preberi več

ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti oblasti.

14.05.2018

preberi več

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

11.05.2018

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !

11.05.2018

preberi več

Aktualno

SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci okolja v času med 2014 – 2018.

Gašperšič kot gradbenik ne razume okolja, Leben kot kvazi okoljevarstvenik z diplomo želi pobijati živali in uničevati rastlinje. Cerar skupaj z brezobličnim Brglezom pa podpira uničevanje Krasa in roti da naj KOLEKTOR čimprej začne mimo vse zakonodaje, da bo lahko pridobil denar za (morda zadnjo politično spletko in propagandno vojno???) Ne pozabiti oblastniki SMC, DESUS in SD, imate nepravilno izdano gradbeno dovoljenje in predvsem imate omejena soglasja, zato preberite naslednje: - sečnja gozda in grmovne vegetacije se ne mse izvajati od začetka aprila do konca avgusta v obdobju glavne gnezdilne sezone ter razmnoževanje saproksilnih vrst hroščev Vaš rok za zavajanje slovenskega državljana in odgovornega davkoplačevalca je potekel!!! Ostane Vam samo še razveljavitev volitev dne 3.junija 2018 in nato volitve v septembru! Takrat pa vneto iščite službe, ker take sramote, da gradite objekt brez znane končne vrednosti ob podpori velikega finančnega maga, ki je Slovenkam in Slovencem prodal Lek ter potrebuje plačo 8000 EUR na mesec, da sploh preživi tako politično kot fizično. Ob tem pa se izdaja, da je socialen in sočustvuje z delavko ki dela za 540 EUR. To pa je dosežek etike in morale iz Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta in Fakulteta za družbene vede skupaj. Poglejte si projekte Vaše vlade v zadnjih štirih letih pa boste videli, da je naslov resničen! Davkoplačevalci se ne damo več!

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

V nedeljo bomo ponovno glasovali na referendumu o drugem tiru, ki je enkrat že bil izpeljan, kasneje pa je bil razveljavljen. V studiu smo gostili prof. dr. Jožeta Duhovnika, ki je za progo Koper-Divača imel inovativno inženirsko rešitev. Z njim smo se pogovarjali o tem, da če bo tokratni rezultat kaj drugačen, glede na to, da ponovno odločamo o sprejetju zakona in so sedaj ljudje bolj obveščeni. Govorili smo tudi o korakih, ki jih je sprejemala politika, da je v javnosti prepričanje, da ni koraka nazaj pri predlagani rešitvi. Glede na to, da je Jože Duhovnik podal tudi svoj predlog, ki je precej cenejši, smo ga povprašali po ključnih razlikah med eno in drugo rešitvijo. Več v prispevku:

TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !

Spoštovani  mediji, novinarji in vsa slovenska javnost IZJAVA ZA JAVNOST o REFERENDUMSKEM SPORU   Spor o datumu referenduma še traja ! Ker nad Ustavnim sodiščem ni in ne more biti modro nebo, ampak vladavina prava,  sem se ponovno pritožil na Vrhovno sodišče in zahteval ničnost sklepa o določitvi datuma, saj ga je v tem primeru izdal nezakonito pooblaščen organ -  to je Državna volilna komisija, ne pa predsednik Državnega zbora. DVK po nobenem pravilu ni institucija, ki odloča o datumu. Ponovljeni referendum ne more biti izjema.    Ta kompetenčni spor je zelo pomemben za demokracijo. Grobi poseg ustavnega sodišča z napotilom DVK na nezakonito ravnanje je pravno nedopusten, kajti  US je preseglo svojo kompetenco, ko je samovoljno poseglo v ureditev, ki je bila glede tega vprašanja -  to je kdo določa datum referenduma, ustavno pravno povsem skladna in nesporna. Zato je bila in je še vedno aktualna moja zahteva  za ničnost sklepa DVK o datumu referenduma. Vsebinsko in postopkovno je povsem pravno utemeljena in, kar ni nič manj pomembno, je legitimna in demokratično  upravičena. Gre namreč za mnogo več.  Razlog mojih pritožb je en sam, to pa je, da niti ustavno sodišče (z izjemo častnih izjem 2 sodnikov), ni prisluhnilo nespornemu demokratičnemu principu, naj na referendumu o spornem zakonu, odloči ne čim manj, kar je težnja oblastne koalicije, ampak čim več ljudi.  Datum referenduma bi namreč morali združiti z volitvami ali pa zakon odpraviti.   Na moje presenečenje pa sem danes prejel dopis VRHOVNEGA SODIŠČA, ki ponovno prelaga odločitev na USTAVNO SODIŠČE.   Ustavno sodišče mora sedaj o odstopljeni vlogi Vrhovnega sodišča odločiti pred referendumom, torej v 1 dnevu. Vrhovno sodišče je kljub odločitvi Ustavnega sodišča v mesecu januarju letos, da je za postopkovne spore pri izvedbi referenduma pristojno za odločanje Vrhovno sodišče, mojo vlogo kot nepristojno za odločanje odstopilo na Ustavno sodišče. Naj razume kdor (z)more ! Ponavljam: Več o tem sporu in nikoli dokončani zgodbi na slovenskem ne-pravnem vrtiljaku  bom povedal na tiskovni konferenci, to je 11.05.2018 ob 11h v hotelu City. Vili Kovačič, državljan K.

Ustavna pritožba zoper datum referendumskega odločanja

Spoštovane ustavne sodnice in sodniki, Zadeva z referendumom se z datumom, ki ga je določila DVK, ponovno zapleta v škodo neokrnjene pravice do glasovanja in s tem povezane pravice do poštenega referenduma. Zato se s to zadevo ponovno obračam tako na Ustavno sodišče, kot tudi na Vrhovno sodišče ! Po mojem mnenju bi bilo treba v danih okoliščinah prestaviti referendum na jesen z lokalnimi volitvami.  To bi bilo dobro tudi  iz ekonomskih razlogov, saj bo do tedaj možno najti optimalno traso, ki bo dala v vseh pogledih neprimerno boljši rezultat od vladnega projekta. Državni svet že pripravlja razgrnitev  alternativ ! To bo bistveno pospešilo izvedbo novega dvojnega drugega tira po povsem drugi trasi, kar pa je žal  večinoma še danes tabu tema !  Butalci ne opazijo, da so jim cigani pokradli suknjiče medtem ko so oni s svojimi telesi širili cerkev. Cerkev pa je še vedno enako velika in premajhna za vse. Pritožbo bom jutri vložil tudi na vložišču US, elektronsko pa jo, zaradi hitrejše obravnave, sodnikom pošiljam vnaprej. Hvala za pozornost in lep pozdrav                                                           Vili Kovačič, državljan K.  Ustavno sodišče RS Vlagatelj: Vili Kovačič USTAVNA PRITOŽBA S POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI, PREDLOGOM ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IN S PREDLOGOM ZA ABSOLUTNO PREDNOSTNO OBRAVNAVO Izpodbijani akt: Sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. 3. 2018 Vloženo na Ustavno sodišče: 28. 3. 2018 ob 9.00 uri Podpisani Vili Kovačič sem pobudnik referenduma, ki je bil 24. 9. 2017, katerega izid je bil s strani Vrhovnega sodišča RS dne 14. 3. 2018 razveljavljen. Izpodbijam sklep Državne volilne komisije z dne 27. 3. 2018, s katerim je ta določila datum glasovanja 13. 5. 2018. Ustavno sodišče RS je s soglasno sprejeto odločbo U-I-76/14 z dne 17. 4. 2014 odločilo, da: - z izbiro datuma referenduma lahko pride do omejevanja pravic volivcev - je omejitev skladna z ustavo le, če zasleduje legitimen cilj in če je omejevanje nujno za dosego tega legitimnega cilja - izbira datuma mora biti taka, da zagotovi "čim bolj učinkovito uresničevanje pravice", saj gre pri pravici glasovanja za pravico pozitivnega statusa - izbira mora biti "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in "v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" - izbira mora biti "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" - je prišlo po testu sorazmernosti do kršitve pravice do glasovanja, ker so bila volilna opravila določena med prvomajskimi prazniki, dan glasovanja pa določen takoj za prvomajskimi prazniki 4. maja. - izbira datuma otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja - sodišče je tudi poudarilo, da "je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu." (točka 29 odločbe U-I-76/14) Iz povsem istih razlogov je neustavna tudi izbira datuma v tu izpodbijanem sklepu: - z izbiro datuma referenduma je prišlo do omejevanja pravic volivcev, saj bo en cel teden praznikov in šolskih počitnic od 27. aprila do 2. maja v zadnji polovici referendumske kampanje, s tem pa bo omejena dobra informiranost volivcev in seznanitev z vsebino zakona in argumenti za in proti, kar je po odločbi "nujni" pogoj za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu - izbira datuma ni taka, da zagotovi "čim bolj učinkovito uresničevanje pravice" - izbira datuma ni "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in ni "v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" - izbira datuma ni "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" - izbira datuma otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja - izbira datuma je v nasprotju s tem, da "je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu." - omejitev ne zasleduje nobenega legitimnega cilja - četudi bi omejitev zasledovala nek legitimen cilj, to omejevanje ni nujno za dosego tega legitimnega cilja - DVK je imela po 33. členu ZRLI na voljo datume, pri katerih ne bi prišlo do posega v pravice v predzadnjem tednu kampanje, saj ta člen določa "Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni." - je prišlo po testu sorazmernosti do kršitve pravice do glasovanja - DVK bi morala v skladu z "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in "s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" in "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" izmed več možnih datumov izbrati tistega, pri katerem obstaja verjetnost čim večje udeležbe, to pa je 27. maj ali 3. junij, saj je na dan seje DVK zjutraj predsednik republike Borut Pahor javno sporočil "Volitve bom predlagal za 27. maj ali 3. junij."1 to pa so takoj zjutraj povzeli vsi mediji in DVK je celo glasovala najprej o datumu 27. maj, šele nato pa, ker ta predlog ni bil sprejet, še o datumu 13. maj, ki je bil sprejet.2 - ker DVK ni zasledovala nobenega legitimnega cilja pri izbiri datuma, ki otežuje glasovanje in informiranje, takega legitimnega cilja pa tudi ni navedla in ne obstaja, je izpodbijani sklep v neskladju z ustavo. Navajamo relevantne dele odločbe U-I-76/14 z dne 17. 4. 2014: "Pritrditi je treba pobudnici, da je pravica glasovanja na referendumu po svoji naravi t. i. pravica pozitivnega statusa, ki zahteva, da zakonodajalec njeno uresničevanje uredi. ... Ustava daje zakonodajalcu pooblastilo, da po svoji presoji izbere tisti način uresničevanja pravice glasovanja na referendumu, na katerega podlagi jo bo mogoče tudi v praksi učinkovito uresničevati. Za izbiro ureditve mora zakonodajalec izkazati razumne razloge. Če ureditev preseže način uresničevanja pravice in preraste v njeno omejitev, pa je taka ureditev v mejah ustavnosti, če sledi dopustnemu cilju in če je sorazmerna. Pravico do referendumskega odločanja, opredeljeno v tretjem odstavku 90. člena Ustave, v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave je torej mogoče omejiti v skladu s tretjim odstavkom 15. člena in 2. členom Ustave. ... Ustavnoskladna pa mora biti tudi uporaba zakonskih pravil v primeru vsakega posameznega referenduma. Ta zahteva se vzpostavi že glede podzakonskega predpisa, s katerim Državni zbor pozove volivke in volivce h glasovanju na referendumu, prav enako pa obstaja še glede izvedbe vseh posameznih opravil, potrebnih za izvedbo celotnega postopka referenduma, ki se po izvedenem dnevu glasovanja zaključi z ugotovitvijo referendumskega izida. Pri tem odločanju Ustavno sodišče presoja ustavnost izpodbijanega odloka, s katerim so volivke in volivci pozvani, naj določenega dne izjavijo svojo voljo o zakonu, ki je predmet odločanja na referendumu, razpisanem prav s tem odlokom. ... Glede na zatrjevanja pobudnice mora Ustavno sodišče najprej ugotoviti, ali določitev datuma glasovanja pomeni način uresničevanja pravice iz tretjega odstavka 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave ali pa je ta morebiti glede na okoliščine tega primera prerastel v omejitev. Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, meja med urejanjem načina uresničevanja človekovih pravic in njihovim omejevanjem ni vedno lahko določljiva. Določitev datuma glasovanja na podlagi zakonske določbe sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja pravice. ... Pri pravicah t. i. pozitivnega statusa ne zadošča, da se država zgolj pasivno vzdrži njihovih kršitev.16 Pri teh pravicah je zavezana k določenemu ravnanju.17 Ko gre za udejanjanje pravice do glasovanja na referendumu, to pomeni, da mora biti ne le zakonska ureditev takšna, da bo omogočila čim bolj učinkovito uresničevanje pravice iz tretjega odstavka 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave, temveč mora tej zahtevi slediti tudi izvedba referendumskega postopka, začenši s prvim aktom, s katerim se ta začne, tj. z aktom o razpisu referenduma.18 Ko določa datum glasovanja na referendumu, mora torej Državni zbor v skladu s tem izhodiščem zagotoviti spoštovanje te pravice. To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih upravičencev udeležbo na referendumskem glasovanju (svoboda udeležiti se glasovanja na referendumu) in izjavo svoje volje o tem, ali naj se v Državnem zboru sprejeti zakon tudi uveljavi ali ne (svoboda odločati o uveljavitvi zakona). ... Za poštenost referendumskega postopka je potrebna najprej uveljavitev zakonskih pravil, ki bodo pošten postopek omogočila. Prav enako pa je pomembna tudi njihova ustavnoskladna uporaba v vsakem posameznem referendumskem postopku, da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. To je temelj vzpostavitve zaupanja volivk in volivcev v referendumski izid in s tem tudi temelj legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. ... Ustavna zahteva po tem, da mora Državni zbor zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu kot pravice pozitivnega statusa, sama narava pravice glasovanja na referendumu ob hkratni ustavni zahtevi po kvorumu za zavrnitev zakona na referendumu in zahteva po pošteni izvedbi referendumskega postopka v vsakem posameznem zakonodajnem referendumu so torej pomembna ustavnopravna izhodišča za Državni zbor, ko ta v skladu z obstoječimi določbami ZRLI, ki se smiselno uporabljajo, določa datum izvedbe glasovanja na referendumu. ... V tem primeru glavni dan glasovanja sledi prvomajskemu prazniku, ta pa šolskim počitnicam. Zaradi tega celotno predčasno glasovanje pade v čas praznika oziroma šolskih počitnic. Pa tudi referendumska kampanja se zaključuje v tem času. ... Iz 16.b in 33. člena ZRLI namreč izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da volivke in volivci v času decembrskega državnega praznika ter božično-novoletnih praznikov in šolskih počitnic ter poletnih dopustov oziroma počitnic bistveno težje uresničujejo svojo pravico iz tretjega odstavka 90. člena Ustave, zato je vnaprej predvidel, da se v tem času referendumska opravila ne morejo izvajati.22 Taka ureditev je nedvomno in favorem pravici glasovanja na referendumu in je v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje (prvi odstavek 5. člena Ustave). Zakonodajalec je tako upošteval tradicijo v državi in na zakonodajni ravni odstranil dvom v obstoj nekaterih razlogov, ki očitno po njegovi razumni presoji lahko vplivajo na proces odločanja volivk in volivcev, četudi ti razlogi sami zase ne vplivajo neposredno na svobodo volivk in volivcev glede izražanja volje na referendumu. ... Vendar mora Državni zbor v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu, to pravico omogočiti izvršiti čim večjemu številu volivk in volivcev, tj. prepustiti njihovi svobodi odločitev o udeležbi na referendumu. Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi (kot v tem primeru) pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu.23 To je še toliko bolj izpostavljeno ob upoštevanju nove ustavne ureditve referenduma, ki je uvedla strožje pogoje za zavrnitev zakona na referendumu. ... Sporna določitev datuma glasovanja ob tem, ko je imel Državni zbor na voljo tudi druge možnosti, ogroža poštenost referendumskega postopka in s tem zamaje legitimnost referendumske odločitve. Njena vsebina je odvisna od izražene svobodne volje volivk in volivcev, njena legitimnost pa od védenja, da je bila ta sprejeta v poštenem postopku, zaradi česar jo morajo kot pravno obvezujočo sprejeti tudi volivke in volivci, ki so glasovali drugače ali pa se glasovanja sploh niso udeležili. Postopkovni vidik je zato odločilen za demokratičnost (1. člen Ustave) referendumske odločitve. ... Določitev datuma glasovanja na referendumu z OdZVDAGA-A1 glede na navedeno upravičuje sklep, da ne gre več le za določitev načina izvrševanja pravice, temveč gre v okoliščinah tega primera za poseg v pravico glasovanja na referendumu, ki jo na ravni človekove pravice varuje pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (tretji odstavek 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave). ... Pri presoji, ali je poseg ustavno dopusten, Ustavno sodišče ugotavlja, ali ureditev sledi ustavno dopustnemu cilju (tretji odstavek 15. člena Ustave) in ali je v skladu s splošnim načelom sorazmernosti kot enim izmed načel pravne države (2. člen Ustave). Oceno skladnosti izpodbijane ureditve s splošnim načelom sorazmernosti opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem pomenu (glej odločbo št. U-I- 18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03, in OdlUS XII, 86, 25. točka obrazložitve). ... Zato je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. ... OdZVDAGA-A1 je glede na navedeno zaradi določitve datuma glasovanja na referendumu v neskladju s pravico glasovanja na referendumu v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (tretji odstavek 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave)." Ustavnemu sodišču predlagamo, da odloči, da je izpodbijani sklep v neskladju s pravico glasovanja na referendumu v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in ga odpravi, Državni volilni komisiji pa naloži določitev novega datuma, ali pa Ustavno sodišče samo določi datum 27. maj ali 4. junij 2018. Pobuda za oceno ustavnosti Ustavno sodišče v odločbi U-I-191/17 ni pojasnilo, kako naj DVK razume 33. člen ZRLI.3 Ta člen je mogoče razumeti na več načinov in sicer tako, da za DVK velja omejitev pri določitvi datuma med 30 in 45 dni ali pa omejitev med 30 dni in enim letom. Verjamemo, da je ustavno skladna razlaga 33. člena taka, da mora DVK slediti pri določitvi datuma odločbi U-I-76/14 in določiti datum skladno z opisom v ustavni pritožbi. Če pa je edina možna razlaga 33. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi taka, da omejuje DVK na največ 45 dni, je 33. člen ZVRK neskladen z odločbo U-I-67/14 in s tem z ustavo. V tem primeru predlagamo, da ga Ustavno sodišče razveljavi v delu, kjer omejuje določitev datuma na največ 45 dni. Predlog za absolutno prednostno obravnavo in za začasno zadržanje Glede na povedano in urgentno tematiko predlagam, da Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da do končne odločitve zadrži izvajanje sklepa DVK. Iz Ustavne pritožbe je jasno, da je vsebina, pravno vprašanje in argumenti tako podobni tistim v odločbi U-I-76/14, da je ustavna pritožba utemeljena. Če Ustavno sodišče ne bo ustavne pritožbe absolutno prednostno obravnavalo in ne bo začasno zadržalo izvajanja sklepa, bo prišlo do nepopravljive škode. Apeliram na Ustavno sodišče, ki ima to moč, da opisano neustavnost odpravi, da to stori čim prej in v dobrobit vse Slovenije in njenih državljanov. Ljubljana, 27. marec 2018 Vili Kovačič DavkoPlacevalciSeNeDamo Priloga: Sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. 3. 2018 1 “Pahor: Volitve bom predlagal za 27. maj ali 3. junij.” RTVSLO http://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-volitve-bom-predlagal-za-27-maj-ali-3-junij/4500842 “Vnovični referendum o drugem tiru 13. maja” RTVSLO http://www.rtvslo.si/slovenija/vnovicni-referendum-o-drugem-tiru-13-maja-kovacic-napovedal-pritozbo/450130 3 Uradno prečiščeno besedilo v Uradni list RS, št. 26/07. 

Koledar dogodkov

KOLEDAR DOGODKOV

DAVKOPLAČEVALCI SI ZA NAŠ DENAR ZASLUŽIMO VEČ
Sporočila

ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti oblasti.

Daljnega leta so se pri kravjih kupčijah slovenski politiki odločili, da sistematično preprečijo ljudstvu, da odloča o pomembnih stvareh. Poslanci v DZ so določili, da ljudstvo pove oblastnikom kaj delajo narobe le, če jih je 20% zbranih in rečejo dovolj je tega. To je tako kot bi isto ljudstvo povedalo, da je za izvolitev parlamenta potrebno najmanj 70% volilne udeležbe, drugače pa naj ne bodo izvoljeni v parlament. V demokraciji velja načelo večine in dokazali smo večino. Ta zmaga je dokaz, da kljub vsem preprekam (prof. dr. Milan Brglez, kot predsednik parlamenta, pa direktor DVK g. Dušan Vučko), ki topoglavo preprečujeta demokraciji pot v Sloveniji in zagotavljata sebi in njim enakim preplačane službe. Ta zmaga državljanov izpričuje kljub vsem blokadam v večini medijev v  Sloveniji (razen redkih izjem, STA, RTS Maribor ) da se državljani odzivajo z logiko in pametjo. Vsi glavni uredniki na medijih ste dokazali, da so zgolj služinčad. Podporniki korupcije in predragih projektov Alenka Bratušek, Miro Cerar, Jure Leben, Peter Gašperšič delate že dve leti zato, da bi zadostili podpornikom globoke države, ki sistematično ropajo ob solidarnosti desne opcije že petindvajset let tako, da se igrajo navidezno demokracijo. Državni organi podpirajo krajo stoletja tako kot so podpirali TEŠ 6 namenoma ne delujejo in so zato v dobro plačanih službah. Državni organi sistematično in s skrivnimi zavezami podpirajo projekt, ki nima izdelane končne vrednosti, ki nima gradbenega dovoljenja, ki nima zaključene finančne konstrukcije in ki grobo posega v državo. Vsi zgoraj imenovani so krivi za rop države preko 2 milijard in zavestnega zavajanja in trditev o nekem razvoju. Alenka Bratušek je napisana prva, ker se prodaja iz obupa, zdaj eni zdaj drugi strani volivcev. Erjavec in Bratuškova se boratita za upokojence s tem, da zavestno podpirata upokojenca Dragonja, ki dobi 8000 EUR plače na mesec za nedelo. Davkoplačevalci ne pozabite, kdo vas hoče prinesti okoli z Drugim tirom, NE DAJTE JIM GLASOV na naslednjih volitvah. To so roparji, pisunčki, ki želijo, da je naša država revna, da bodo lahko z revno izobrazbo in nedelom zagotavljali nerazvitost Slovenije še naprej. Vsi ti uživajo v politikantstvu stare države in prava sreča je, da smo v Evropi, ki take politične blokade oligarhov v razvitem okolju ne prizna in ne pozna. Davkoplačevalci zahtevamo da: 1. Državni organi izvajajo striktno kontrolo aktivnosti sedanje vlade v povezavi z izvajanjem projekta Drugi tir. 2. Posebej morajo preverjati vsi soglasodajalci pri izdaji gradbenega dovoljenja izpolnjevanje pogojev. 3. Da vsa sodna veja uveljavlja slovensko in evropsko zakonodajo skladno s sprejetimi načel varovanja človekovih pravic demokracije Davkoplačevalci se ne damo več!

IZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKO - Soočenje, ki to ne more biti – do kdaj še ?!

I Z J A V A pred SOOČENJEMIZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKOSoočenje, ki to ne more biti – do kdaj še ?! RTVSLO je 100 % imuna na pametne, normalne  in enostavno uresničljive predloge in je obsedena z domislicami kako kampanjo sterilizirati, UNIČITI. To ni nacionalna TV, to je nacionalna sramota ! In pri tem se celo izgovarjate na ZAKON. Na novem soočenju bo nastopilo 26 govorcev, 10 za in 16 proti. Gre za skrajno načrtno (verjetno iz umskega laboratorija Nika Toša in njemu podobnih) naštudirano  disperzirano in dozirano  plasiranje stališč, da se ljudstvu zamegli um, da ljudje na koncu ne vedo kako glasovati, kajti ljudje vladni zakon enačijo z drugim tirom, kar je seveda produkt tudi propagande na RTVSLO. Takih vprašanj imam nešteto. Protestiram proti takemu načinu soočenja in informiranja, ki ne bo nikakršno soočenje ! Soočenje 2:2 pa seveda ne tolerirate. Že zdavnaj sem poslal apel, da vodja kampanje  ZA in vodja kampanje PROTI izbereta 3 svoje sogovornike, ostali naj se samo predstavijo in jih  nato prestavite na tribuno.  Ponavljam: 3 predstavnike argumentov ZA in 3 predstavnike argumentov PROTI !!!Spet pa vidim med  nastopajočimi državna podjetja, ki sploh ne bi smela sodelovati. Med njimi najbolj bode v oči državna -  za  gradbene tajkune ustanovljena fantomska družba - podjetje 2TDK, katere plačanci te vlade, za nič dela,  vlečejo plače po 6.000 evrov na mesec  in to  za pripravljalna dela za projekt, ki se zaradi suspenza zakona sploh ne bi smel izvajati, ampak oni to kar počno, veselo počno  vsem na očeh, kajti za RTVSLO je nespoštovanje zakonov postalo povsem sprejemljiv nacionalni šport, ki ga je treba, če ne podpirati pa vsaj tolerirati. O pogovorih z Madžarsko pa na RTVSLO molčite kot grob, seje v DZ na to temo pa so TAJNE. Boljših varuhov nima neumnost !!!   Za povrh pa le še to: na Radiu Slovenija so za  ponovljeni referenduma  soočenja enostavno ukinili. Ne smejo in ne želijo vznemirjati bogaboječe ljudstvo. Seveda pa lahko objavljam oglase s ceno 5 – 8 evrov na sekundo.  To je slovenska realnost:  udobno skrita za nacional socialistični  javni interes skorumpirane  države , ki ji s takim soočenjem,  vsi na RTVSLO kot  glavni javni medij v državi, brez sramu držite štango. Kot poveljnik ladje norcev, kot mene in moje somišljenike imenuje Stanka Prodnik iz Mladine odgovarjam s Francetom Prešernom:  Sem videl čislati le to med nami, kar um slepí, z goljfijami, ležámi!«, de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača.   Vili Kovačič, državljan K.   Lepo se imejte do večernega soočenja in vnaprej se opravičite gledalcem za inovativni koncept izkrivljanja informacij. Ponavljam: boljših varuhov nima neumnost !    

POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za vstop v parlament. Prosimo vse podpornike, da prispevate svoj podpis!

DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI !!! BODIMO AKTIVNI DRŽAVLJANI IN DAJMO PODPORO LISTI KANDIDATOV IN KANDIDATK ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Podporo listi kandidatov Davkoplačevalci se ne damo več izrazimo s tem, da damo svoj podpis podpore na upravni enoti na Obrazcu DZ-1 Overjen podpis pa pošljete na naslov: Vili Kovačič, Na Straški vrh 26 1000, Ljubljana Ali na PP 122, 1000 Ljubljana Pohitimo in ne odlašajmo na jutri ! Hvala vam vnaprej za vaš podpis ! KO PRIDEMO V PARLAMENT NIČ VEČ NE BO TAKO KOT JE BILO ! Obrazce bi morali imeti na upravnih enotah, na voljo vam je pa tudi na tej povezavi.

Davkoplačevalci: Sporočilo za javnost

Glede na sedanji razvoj dogodkov in škodljivega ravnanja vladne koalicije pri bistvenih državnih opravilih stranka DAVKOPLAČEVALCI se ne damo več! zahtevamo: 1. Da se TAKOJ upošteva mnenje fiskalnega sveta, da se vsi zakoni, ki bodo obremenili integralni proračun umaknejo iz nadaljnih postopkov v Državnem zboru. Odgovornost je na strani predsedstva DZ: dr. Brglez, Heinc in Nemec. 2. Da vlada kot lastnik SDH, zahteva jasno opredelitev vodstva NLB o vseh korakih plačila v republiki Hrvaški in da se uvede postopek notranjega nadzora ter ugotovi ime in priimke oseb, ki so zatajile v komunikaciji z NLB! V primeru zavlačevanja se mora uvesti preiskava z NPU. Odgovornot: predsednik vlade dr. Miro Cerar in direktor NPU. 3. Da DZ in njegovo vodstvo zagotovi normalno delovanje DZ in brez preigravanja in topoumnega razpravljanja zagotovi delovanje DZ skladno s poslovniki. Zaradi neposredne vpletenosti dr. Brgleza v izigravanje poslovnika in zavlačevanja pri nekaterih pomembnih odločitvah (npr. preiskovalne komisije) ter hkratnemu vsiljevanju določenih postopkov mimo poslovnika se mora pri teh odločitevah dr. Brglez izločiti. Odgovornost: podpredsednika DZ, Heinz in Nemec. 4. Vlada mora v svojem okviru začeti preiskavo delovanja VSEH visokih predstavnikov tako v nasledstvu Jugoslavije kot specialno za področje Hrvaške. Vsi problemi, ki so nastali zaradi delovanja posameznikov v procesu sukcesije morajo biti raziskani in odgovorne osebe sankcionirane. Odgovornost: predsednik vlade dr. Miro Cerar, zunanji minister Karel Erjavec in njigovi predhodniki. V primeru, da se odgovorne osebe ne bodo odzvale v skladu s položajem in zakoni, bodo proti njim vložene kazenske ovadbe tudi v primeru, če bodo zaživeli po volitvah kot navadni državljani. Davkoplačevalci

Polemika

Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska država! Ustavno sodišče je spet pokleknilo pred ugrabitelji države!

Povsod v EU je vlogo po upravnem postopku možno v roku 48 dni dopolniti. Tudi vloženo kandidatno listo. Tudi pri nas jo je možno - na papirju, po Zakonu o upravnem postopku (ZUP). Po zaslugi Ustavnega sodišča, ki bi prvo moralo spoštovati zakon in človekove pravice, pa to ni več možno oziroma trenutno ni možno. Možno naj bi bilo šele, če sledimo argumentaciji Jadranke Sovdat, šele pri naslednjih volitvah. Čeprav gre za navadno norčevanje in aroganco državljanskih pravic, to je temeljne pravice državljanov v demokraciji, da imamo pravico kandidirati in pravico biti voljen. Te volitve na koncu ne bodo veljavne tudi po zaslugi U S.  Kršitev političnih pravic državljanov je na US dobilo status nove športne discipline, to je discipline zavračanja državljanov in podrejanju njihove pravice potrebam oblasti. Gre za politični apartheid slovenskih državljanov, kateremu je treba narediti konec. Obe odločbi U S, tako o pritožbi na levi – proti Vebrovi Slogi, kot na desni – proti Alešu Primcu, si zaslužita obsodbo, kajti prav Ustavno sodišče, ki bi moralo utirati pot demokraciji, jo najbolj omejuje. Nujno bo zato treba uvesti odpoklic ustavnih sodnikov  – v primeru, da pritožnik državljan v sporu z oblastjo dobi sodbo na sodišču EU oziroma na sodišču ESČP v Strasbourgu, se sodnik v Sloveniji avtomatično odpokliče. To bi bil penicilin proti oblastni lojalnosti in strokovni degradaciji ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče, ki bi moralo standarde demokracije širiti, jih zožuje. To ni vladavina prava, to je napad na pravo in politične pravice državljanov.  Dr. Toplak je to nazorno pojasnil, ločeni mnenji sodnika Marka Šorlija in ddr Klemna Jakliča, pa to natančno utemeljujeta. Večini ustavnih sodnikov pa se je tudi tokrat mudilo ko trdijo, da je v »volilnem časovnem okviru«, nemogoče ugoditi pritožnikom. Obnašajo se enako kot tajkuni v TEŠ in pri drugem tiru njihov zaščitnik Miro Cerar, s čemer potrjujejo, da jim je za demokracijo in pravico malo mar. Sodniki, predvsem pa predsednica U S, ki delajo z demokracijo kakor svinja z mehom, bi morali odgovarjati, če drugega ne zato, ker v tem primeru predsednica ni dovolila plenarne seje, kjer bi lahko soočili argumente, namesto uničevalnega glasovalnega stroja Jasne Murgel. Ta stroj bo uničil sodišče in same sodnike. Njihov ugled jim je, razen 2 častnih izjem, z dosedanjim delom bliskovito padel. Nad Ustavnim sodiščem ni in ne more biti modro nebo, ampak vladavina prava.  Občutek imam, da politiko US kroji čarovnik iz OZ-a, mali palček, ki se ga vsi bojijo. Upam, da bo šla zadeva naprej na evropske instance. Sodnike US pa opozarjam, ne igrajte se z vžigalicami. Očitno se ne zavedate, da ko bo v parlamentu požar, bo za kršitelje človekovih pravic med ustavnimi sodniki prepozno. Za demokracijo pa bo nov dan in nič več ne bo tako kot je bilo !   Vili Kovačič, državljan K.

Labodji spev samohvale Mira Cerarja in samaritanski jok Alenke Bratušek

LABODJI SPEV SAMOHVALE MIRA CERARJA in samaritanski JOK ALENKE BRATUŠEK Po treh stvareh bom pomnil to soočenje, ki ga ni bilo. Na nacionalni TV, ki si tega imena ne zasluži. Od včerajšnjega soočenja, ki ga ni bilo, še najbolj izstopa upravičenost zahteve iz programa Bojana Požarja po ukinitvi obvezne RTV naročnine. Kajti to je ustanova, ki ne opravlja funkcije informiranja ampak razprševanja informacij v neprepoznavne koščke, z namenom da se izgubi celota. In narod še naprej ostaja »butast«, kot je rekel vizionar vseh vizionarjev, moj priljubljeni Milan K. s kodnim imenom Plavi. Sinoči sta »blestela« Miro (Cerar) in Alenka (Bratušek), prvi v samohvali divjega petelina, ki - ko zapoje nič ne vidi in ne sliši. Lovci pravijo da ga je tedaj najlažje ustreliti. Druga v sočustvovanju z revnimi državljani - zaradi zapravljenih 6 milijoni za referendum. No, za teh 6 milijonov je gospa Alenka obtožila kar mene, ne vlado in koalicijo, ki sem jo 5 x pozival naj sporni zakon UMAKNE. Povsem preskočila in preslišala pa je gospa Alenka tudi to, da sem večkrat – celo po sodni poti zahteval, da bi bil referendum z hkrati z volitvam - da se poveča udeležba in zmanjšajo stroški. Ampak v kokošnjaku v katerem se je petelinil Miro, to ni moglo priti do izraza. Voditeljica Vida , ki je na začetku skoraj pozabila, da sem pobudnik referenduma in da sem tudi v studiu in me načrtno ni postavila nasproti ustavnega pri-pravnika mira Cerarja, ampak čim dlje stran od njega, na rob - od koder sem se moral zelo truditi, da sem prišel do besede. Izstopal je še prevrtljivi neverodostojni Janko Sever s kraškega roba, ki je jokal in stokal o življenju skupaj z železnico. To je tisti Sever, ki je do Popovičevega županskega sončnega obrata ostro nasprotoval vladni trasi. Zdaj pa je njen velik zagovornik v imenu ljudi, ki jih na kraškem robu nelegitimno on že zdavnaj ne predstavlja več. In jim bo vladna trasa bistveno podaljšala tveganje, hrup in neznosnost bivanja ob železnici. Na vprašanje kako bodo razvijali turizem pod zemljo v 20 km dolgih predorih in v slepem črevesju vladni zagovorniki niso hoteli in znali odgovoriti. To so preskočili. Voditeljica, ki je ščitila lik in delo vladne ekipe in ji ni postavila nobenega vprašanja razen famoznega vprašanja o Madžarski, je nalogo opravila v slogu služinčadi, ki mora predvsem paziti na to, da bo narod pomirjen. Sicer pa to ni nič novega – na RTVSLO so se vedno zavzemali za politično stabilnost in korektnost do levih projektov - za vsako ceno. Tudi pri TEŠ6 SKRATKA BILO JE TO SOOČENJE, KI GA NI BILO. Soočenje v slogu Mojce Pašek Šetinc – Kučanove biografinje, ki vedno stori to kar želi Milan, ki pa ima sam eno samo željo in vizijo: NAROD JE BUTAST – ŠPICE JE TREBA POREZATI. Njegovi super podjetniki iz F-21 bodo dobili naročila za podzemeljski turizem v tunelih, ki jih bodo gradili- čim dlje in čim dražje, tem bolje. Trikrat dražje, dvakrat počasneje in z uničenjem okolja in ogrožanjem vodovarstvenih območij. To je vsa referendumska beda Slovenije 2018, kljub velikim vizionarjem - Alenki, Mirosavu-Dobrem in Jankotu, ki so sinonim zagovarjanja Butalskega pristopa k projektu, ki ga na vsak način hočejo ohraniti za svoj vir prečrpavanja denarja naslednjih 45 let. Še osel ne gre dvakrat na led, Slovenci in državljani Slovenije - ne pustimo se speljati ponovno, zdaj nas skušajo speljati že tretjič. 2TIR je hujši projekt od TEŠ6. Slovenci bi se med seboj pobili za drobiž, za ukradene milijarde jim ni mar. V obtoku so malobrižnost in pohane piške. Ivan Cankar se obrača v grobu. Ljubljana 11.05.2018 Državljan K. Vili Kovačič

Sreda v Sredo: VILI KOVAČIČ - Državljan K

Preštevamo zadnje dneve in ure do nedelje, 13. maja, ko nas davkoplačevalce čaka ponovljeni referendum o Zakonu o 2.Tiru, ki ga vlada premiera Mira Cerarja v odhodu na vsak način želi spraviti v življenje. Vlada sicer tokrat ni aktivno vpeta v referendumsko kampanjo, je pa zato stranka SMC in seveda državne in paradržavne gospodarske družbe, ki pri vnovični potrditvi spornega zakona, vidijo zase gospodarski interes. Pobudnik vnovičnega referenduma Vili Kovačič oziroma Državljan K, je po prvem referendumu lani jeseni uspel pri sodnih mlinih Vrhovnega in Ustavnega sodišča, da se referendum ponovi. Proti Zakonu o 2. Tiru in ne proti gradnji proge med Koprom in Divačo, vendar ne eden, ampak dva tira, je velika večina parlamentarnih in neparlamentarnih strank,ki pa se v samo referendumsko kampanjo niso kad dosti oglaševale. Zato v pogovoru v oddaji Sreda v sredo z Vilijem Kovačičem, zakaj vnovični referendum in kakšne rešitve ponuja njegova civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo.

Jureta Godlerja referendumski super komplimenti, bedno in poniglavo - vse za zaščito globoke države

Dragi Jurček,  v humorju mora biti vsaj zrno resnice, drugače ne šteje in ni vreden pozornosti. Zato bi te opomnil na nekaj: res me prizadene taka plitvost, ko niti besedice ne zmoreš o vzrokih za ponovitev referenduma  in ko zaustavljanje milijardne korupcije  enačiš s štihanjem vrta. Kaj naj rečem ? Bedno in poniglavo. Sicer pa: škodljiv in koruptiven projekt  vladni 2TIR bo nemara navrgel tudi kaj denarja – vsaj posredno, tudi  tebi in tistim, ki referendum blatijo in paradržavo omogočajo – skrivajo. Ko bi referendum promovirali, bi bila zgodba zagotovo tudi za Planet TV in zate, čisto druga.  Sporočam pa ti, da bo proti DVK neumnostim v tem tednu stekel nov postopek pred Vrhovnim sodiščem. Računam, da me boš ponovno križal pred slovenskim narodom. Vseeno pa svetujem, da pogledaš kako soočenje na to temo, kajti tole je bilo res zanimivo: nepremičninski mešetar Mišič – Popovičev aspirant za Luko Koper, se skoraj sam bori proti nam - trem mušketirjem, ki nočejo štihati vrta, ko oblast meče stran milijarde in dela škodo.  http://davkoplacevalcisenedamo.si/post/366672/objavljamo-oddajo-vroci-stol-na-temo-referenduma-o-2-tiruDragi Jurček,  zdaj res ne vem ali si neinformiran, neumen ali zloben !  Ivan Cankar bi rekel: boljših varuhov nima neumnost !Zadnjič sem napisal, da si dober človek, a slabo informiran. Zdaj jemljem to besedo nazaj.  Državljan K. pripis: Sporočam  ti, da imam letos vrt že poštihan in mi gublene dela žena.Sicer pa je olajševalna okoliščina zate: sita vrana lačni ne verjame !”"

Davkoplačevalci

 1. volilna enota KRANJ

Jesenice •  Radovljica 1  •  Radovljica 2  •  Kranj 1  •  Kranj 2  •  Kranj 3  •  Tržič  •  Škofja Loka  •  Gorenja vas, Železniki, Žiri  •  Kamnik  •  Idrija

2. volilna enota POSTOJNA

  Tolmin  •  Piran  •  Izola  •  Koper 1  •  Koper 2  •  Sežana  •  Ilirska Bistrica  •  Postojna  •  Nova Gorica 1  •  Nova Gorica 2  •   Ajdovščina, Vipava

3. volilna enota LJUBLJANA CENTER

Cerknica    Vrnika    LJ Vič 1    LJ Vič 2  •  LJ Vič 3    LJ Vič 4  •  LJ Center    LJ Šiška 1    LJ Šiška 2  •  LJ Šiška 3  •  LJ Šiška 4

4. volilna enota LJUBLJANA BEŽIGRAD

Kočevje  •  Ribnica  •  Grosuplje    Litija  •  LJ Moste-Polje 1 •   LJ Moste-Polje 2    LJ Moste-Polje 3    LJ Bežigrad 1  •   LJ Bežigrad 2  •  Domžale 1  •  Domžale 2

5. volilna enota CELJE

Šentjur  •  Celje 1  •  Celje 2    Žalec 1  •  Žalec 2  •  Mozirje  •  Velenje 1   Velenje 2  •  Slovenj Gradec  •  Ravne na Koroškem    Dravograd

6. volilna enota NOVO MESTO

Črnomelj    Novo mesto 1    Novo mesto 2    Trebnje  •  Brežice    Krško    Sevnica   •  Laško  •  Hrastnik  •  Trbovlje  •  Zagorje ob Savi

7. volilna enota MARIBOR

Šmarje pri Jelšah  •  Slovenska Bistrica  •  Slovenske Konjice  •  Ruše  •  Maribor 1  •  Maribor 2  •  Maribor 3  •  Maribor 4  •  Maribor 5    Maribor 6  •  Maribor 7

8. volilna enota PTUJ

Lendava  •  Ormož  •  Ljutomer  •  Murska Sobota 1    Murska Sobota 2  •  Gornja Radgona  •  Lenart  •  Pesnica  •  Ptuj 1  •  Ptuj 2    Ptuj 3

Ali ima Drugi tir res že tretjo alternativno različico ?

4.05.2018

preberi več

Dežurni strokovnjak 2TDK, ekonomist J. P. Damijan ne pozna tehnologij za izgradnjo predorov in kljub vsemu svetuje javnosti!

9.04.2018

preberi več

Neveljavni zakon ni ovira za začetek del. Če zakona ne potrebujemo, zakaj sploh moramo imeti zakon?

Naslov članka: Neveljavni zakon ni ovira za začetek delIzjava g. Lebna v Delu, 21.03. 2018 Poslano medijem v objavo dne: 21.03. 2018Avtor prispevka: Dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje  Datum objave na Cenzura.si:  21. marec 2018 ob 14.40 uri Cenzura.si bo v predvolilnem času objavljala zapise po posebnem režimu. Objavili bomo vse prispevke avtorjem, katerim medijske hiše ne bodo potrdile objave prispevka v 4 urah po prejetju na njihov elektronski naslov.  Iz zapisanega sledi, da je bil koncept soudeležbe madžarskega partnerja pripravljen v podjetju 2-TDK kot kredit. Zakon smo pred enim letom potrebovali zato, da bi bil kredit preko nekega madžarskega partnerja potrjen s strani države Slovenije. V tej raboti so sodelovale vse vladne stranke SMC, SD in DESUS. Odgovornost je torej jasno opredeljena. Kje je glavni problem v takem posredovanju? Postavlja se resno vprašanje, od kod denar temu madžarskemu partnerju? Ali je to del vračajočih sredstev v Slovenijo zato, da se legalno operejo preko različnih bank in da državljani Slovenije še enkrat plačamo nevidni mreži »banksterjev«? Istih banksterjev, ki smo jih plačevali kot posebne zastopnike v drugih državah bivše SFRJ, da so nam pripravili ustavni zakon o NLB, ki nič ne velja! Da so nam isti banksterji samo na Hrvaškem zapravili 400 milijonov evrov! G. Leben v nizu javnih izjav potrjuje, da je bil zakon test, koliko ta država, naši državljani, naši davkoplačevalci še prenesejo. Zakon je bil ustvarjen z enim samim namenom, da legalno prekupčuje od tako imenovanih »vlaganj« v kreditiranja. To je bistvo zakona, vsi ostali členi so samo za skrivanje resnice! Zakaj je potreben vložek v vrednosti 200 milijonov iz revnejše države? Zato ker je v bančnih sistemih po mednarodnih povezavah lahko prikriti njegov izvor. Igra v NLB (iranski denar), NKBM (italijanski denar) je poznana tudi v Sloveniji. Iz vseh izjav g. Lebna, ki jih je trosil kar celo leto in pol je moč izluščiti pokvarjenost ustvarjalcev zakona. Z zakonom bi DZ potrdil dodatno zadolževanje davkoplačevalcev in zadeva bi bila oprana in predvsem legalna. Za take rabote ne potrebujemo etiko in moralo. Da se take rabote preprečijo je dovolj resen državni aparat, ki ve, da dela za državo. Če zakona ne potrebujemo, zakaj sploh moramo imeti zakon? Če je bil zakon samo eden od poskusov izvajanja legalnega vračanja nakradenega denarja iz tujine je prav, da se davkoplačevalcem jasno pove, da so bili zavedeni. G. Leben si lahko zavrti posnetke za eno leto nazaj in se posluša. Večkrat! Kako si upa predsednik Miro Cerar nam inovatorjem podtikati, da smo proti razvoju. Naj si enkrat vzame v roke COBISS v pregled (ki med starejšo pravno stroko ni posebej priljubljen) in pregleda seznam patentov! Zakaj taka podtikanja inovatorjem, ki predstavljajo trikrat cenejšo rešitev? Zakaj želi gradbeni lobi imeti delo 15 let na domačem trgu? Vsak dan bolj se razkriva umazana igra vseh udeleženih snovalcev Drugega tira. Vsak dan je bolj jasno zakaj nismo smeli strokovno zagovarjati rešitve javno. Stlačili ste nas v pravniški kalup enakosti samo zato, da ne bi državljani slišali resnico. Če bi vlada Mira Cerarja razumela razvoj bi pripravila Program razvoja celotnega slovenskega železniškega omrežja, tako pa se poniglavo ukvarja s partikularnimi interesi za prekupčevanja z denarjem davkoplačevalcev. dr. Jože Duhovnik

Kraljestvo za konja, železnico (iz 18.stoletja) za bicikel.

Naslov članka: Kraljestvo za konja, železnico (iz 18.stoletja) za bicikel. Poslano v objavo na:  DELO Opomba:  Ker sem šele danes izvedel, kako ocenjuje Vaš komentator jež različne udeležence v nemoralnem projektu Cerarjeve vlade Drugi tir sem v njegovem stilu pripravil odgovor, ki je priložen. Žal nisem mogel biti vljuden ker sem pa »duhovnik«, da jež ne bo šel na sodišče. Upam, da se bo našlo kaj prostora za to sobotno številko. Poslano medijem v objavo dne:  13. december 2017  Avtor prispevka:          prof. dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje Datum objave na Cenzura.si:  13. december 2017 ob 23.30 uri Zaradi miru ne berem komentatorja- steklega psa alias ježa, ki se kot dolgoletni komentator lahko privošči, da kot srednješolec, ocenjuje projekte tako, kot jih je sposoben razumeti. Človek, ki je postal mali tajkunčič po posvetni volji tranzicijskih oligarhov, določenih z znamenitimi besedami preroka v letu 1990: » Vse jim bomo pobrali, če se gredo demokracijo, pa naj si jo kar ustvarijo sami. Od nas ne bodo dobili nič!.« Tako so temu ježu zagotovili lastninjenje »črne vdove«, ki smo jo vsi plačevali kot prispevek za »glasilo socialističnega ljudstva«. Tale jež, ki pravi da je socialist, ni sposoben razumeti razliko med 3,2 milijardami in 0,8 milijardo evrov, ker so številke za njega prevelike in se raje ponaša z bistroumnimi mislimi ob kajenju pipe, ter uživanjem s pogledom na morje, ki ga je legalno »ukradel« od nas drugorazrednih državljanov. Zbeganost izkazuje tako, da se večkrat povprašuje kot »kvazi« kozmopolit ali je to morje upravičeno slovensko. Kako lahko jež ocenjuje investicijo države za 3,2 milijarde, če ne razume, da v naslednjih 50 letih nikoli ne bo preko Kopra toliko tovora, da bi se investicija poplačala. Res pa je, da so si »naši« v dvajsetih letih delo za projektiranje oddajali brez javnih razpisov, brez jasno opredeljenih idejnih projektov in razumno izdelanih investicijskih planov. Vse to zahtevajo in jasno opredeljujejo zakoni, ki so jih vestno podpirali razni ježi, škarpene in drugi njim podobna živa bitja. Torej za ene zakoni veljajo, za druge pa ne, vsaj tako pravi znani rek: »Velika svinjarija še ni kaznivo dejanja«, ki ga poslušno podoživljamo zadnja tri leta. Resnica pa je, da imajo razni mali »kovačiči, severji, duhovniki«, pravico plačevati davke in tako omogočijo, da si stekli psi lahko zagotovijo nova in nova lastninjenja. Vrhunski inženirji lahko z lahkoto pokažejo projekte za primeren dovod električne energije, ki jo lokomotive potrebujejo za klanec v Črnem kalu, za naslednjih deset let. Vrhunski inženirji, naj končno pokažejo projekte za obnovo primerne nosilnosti sedanje proge, ki kleca na posedanju ilovante in drseče zemljine, kar je za moderno stroko mala malica. Vsak ježek, ki brska po zemljini celo ve, kako se obremenitev pozna na mokri zemlji. Tako bi lahko ježoviti vrhunski inženirji dokazali, da je sedanja proga najmanj 50% premalo izkoriščena, kar so povedali steklim psom ali ježem tuji strokovnjaki iz držav. Pomembno je, da domači strokovnjaki ne smejo slovenski javnosti povedati, da ježoviti vrhunski strokovnjaki nimajo prav. Zato morata skupaj ježek in škarpena braniti ježovite strokovnjake, ker bo samo tako mogoče zlomiti razne tuje vplive, ki sta jih branila z švercanjem kave, viskija in drugimi dosežki razvoja stare države. Lastniki Dela imajo izjemno čast, da bodo prepoznali, kako se neko medijsko truplo pripravlja z raznimi ježi in škarpenami na zadnje slovo. Dr. Jože Duhovnik PS: če bi napisal ježkovo bodico, bi onečastil pravega Ježka, zato naj bo bodica ježka.

KULISE PRAVNE DRŽAVE – DRUGIČ

Februarja letos sem na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil javno pismo z zgornjim naslovom. Ponovno sem ga opozoril na nepravilna in nezakonita dejanja v zvezi z načrtovanjem in gradnjo novega žičniškega sistema in smučišča na Kobli v občini Bohinj, v katera so že več let vpleteni najvišji državni organi. Trditve sem dokumentiral in dokazal v dveh pismih (maja 2015 in maja 2016), toda odgovorov na bistvene trditve o nezakonitem ravnanju ni dal nihče. Februarja sem predsednika samo še vprašal ali bo vlada ponovno sprožila proti meni postopek razlaščanja in tudi na to ni bilo odgovora. V teh mesecih je direktor družbe 2864 Bohinj d.o.o. g. Boštjan Čokl, kot investitor, začel lastnikom zemljišč ponovno pošiljati služnostne pogodbe za gradnjo krožno kabinskih žičnic. Investitorju naj bi bile omogočene različne vrste služnosti v 15 metrskem pasu pod traso kabinskih žičnic, odškodnina pa se določi za del zemljišča, kjer je predvidena gradnja. N. pr. če je za gradnjo potrebno 21m2 zemljišča znaša odškodnina v enkratnem znesku 25,94 Eur. Torej, za obdobje štiridesetih let oz. tudi dlje, če se koncesija podaljša, dobi lastnik odškodnino v vrednosti zaboja piva. Pri tem pa je ves prostor pozimi in poleti podrejen rabi po željah investitorja, lastniki zemljišč pa so v popolnoma podrejenem položaju. Niti sedanji lastniki niti njihovi nasledniki nimajo nobene perspektive, saj jim ostane samo ''pravica'' plačevanja davkov. Investitor se lahko tudi ponorčuje iz lastnikov, saj bo tudi ta vlada (kot prejšnji dve) poskrbela za razlastitev. Po prejemu zahteve za omejitev lastninske pravice sem na upravni enoti Radovljica februarja 2014 pregledal kartografske dele prostorskih aktov in ugotovil, da v njih ni nikakršnih prikazov novih žičniških sistemov in spremljajočih objektov, zaradi katerih se me razlašča. Nekajkrat sem prisotno uradno osebo vprašal, kje so prikazane trase gondolskih žičnic, kje so spodnja, srednja in dve zgornji postaji itd. toda gospa je molčala in gledala stran. Jasno mi je bilo, da gre za veliko prevaro v katero so vključeni najvišji organi (vlada, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, državno pravobranilstvo, upravna enota Radovljica in občina Bohinj). Celotna veriga sodelujočih se je enotno sklicevala na nepregledno število prostorskih aktov in zamegljevala njihovo vsebino, nihče pa ni dal konkretnega odgovora, v katerem aktu je bodoča ureditev prikazana. Po prvem pismu predsedniku vlade, v katerem sem podrobno opisal celotno dogajanje, sem še imel upanje, da se pogosto omenjanje pravne države nanaša na novo prakso vlade in državne uprave. Na žalost se jo pokazalo, da gre samo za kuliso, za katero se še naprej skriva nezakonita praksa, ki mora ostati prikrita. Edini zakon, ki ga spoštujejo vsi, sta interes in zahteva zasebnega investitorja. Dobil sem nekaj odgovorov ministrstev, ki pa so pavšalni ter se vsi izogibajo konkretnim odgovorom na moje bistvene trditve in pravzaprav se do sedaj še ni pojavil nihče, ki bi ga moje trditve zanimale ali pa motile. Občina Bohinj je na priporočilo MOP julija 2011 sprejela obvezno razlago prostorskega akta, na podlagi katere je obstoječa prepoved spremembe namembnosti in gradnje nadomeščena z dopuščanjem gradnje najzahtevnejših objektov na kmetijskem in gozdnem zemljišču. Obvezna razlaga je veljala pet let do sprejetja občinskega prostorskega načrta aprila 2016. Na podlagi te manipulacije je vlada aprila 2012 sprejela uredbo o koncesiji, državno pravobranilstvo je konec leta 2013 vložilo predlog za omejitev lastninske pravice, MOP pa je avgusta 2014 izdal gradbeno dovoljenje. Zakon o žičniških napravah določa, da mora biti pred sprejetjem koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev žičniške naprave, kar ni bilo spoštovano. Zakon je bil v tem času zaradi smučišč na Kobli dvakrat spremenjen. S prvo spremembo mi je onemogočeno pravno varstvo, ker lahko na mojem zemljišču investitor gradi neodvisno od poteka razlastitve, z drugo spremembo pa je vnesena nejasnost glede potrebnega prostorskega akta. Vlada je z odločbo avgusta 2012 podelila 40-letno koncesijo (z možnostjo podaljšanja) za gradnjo žičnic podjetju 2864 Bohinj d.o.o. na več sto hektarih površin. Investitor je na tej podlagi dejansko dobil fevd nad prostorom, kjer je sam določal trase, vrsto in dolžine žičnic in lokacije posameznih postaj. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bilo podjetje ustanovljeno po objavi javnega razpisa z ustanovitvenim kapitalom 8.000 Eur in s tem ni izpolnjevalo pogoja finančne in poslovne sposobnosti. V vlogi se je investitor zavezal, da bo podjetje dokapitalizirano v višini 10 mio Eur, da bo pridobil nepovratna sredstva v višini 20 mio Eur in da bo pridobil 20 mio Eur kredita. Teh zavez investitor nikoli ni izpolnil, dejanska finančna konstrukcija investicije in finančne obveznosti investitorja nikoli niso bila javno predstavljene. V koncesijski pogodbi se šteje za bistveno kršitev obveznosti koncesionarja, če v štirih letih ne pridobi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Koncesionar te obveznosti ni izpolnil, za eno od treh žičnic ni oddal niti vloge za pridobitev GD. Kljub temu je minister Gašperšič po pooblastilu vlade junija 2016 podpisal anekse k trem koncesijskim pogodbam in podaljšal rok za pridobitev GD s štirih na osem let. Koncesionar je v vlogi navedel, da je bilo GD razveljavljeno in vrnjeno v ponovno odločanje in da bo dopolnil svojo vlogo za dopolnitev GD. Dopolnjena naj bi bila neobstoječa vloga za neobstoječe GD, poleg tega pa ni pomembno niti to, da za eno žičnico ni bila oddana niti vloga za pridobitev GD. Da na tem področju nobena stvar ni pravilna je pred tem poskrbel tudi prejšnji minister Omerzel. Vlada je aprila 2014 iz uredbe črtala našo parcelo št. 790/3, minister pa je z aneksom k koncesijski pogodbi junija 2014 črtal drugo parcelo. Skupaj s poslovnim partnerjem sva v žičniški sistem na Kobli v preteklosti vložila preko milijon Eur in zimski turizem je do pojave ''novega nosilca razvoja'' potekal normalno v zadovoljstvo mnogih smučarjev in gospodarstva Bohinja. Nato nam je župan g. Kramar odvzel koncesijo in blokiral nadaljnje delo smučišča. Na ta način ni težko podjetnika uničiti, saj obratovati ne moreš, ostanejo pa ti različni stroški in krediti. Za javnost je bilo potrebno objavljati hvalnice o novi ideji, ki bo rešila turizem, kdor pa se temu ni podredil, je razglašen za zaviralca razvoja, ki ga je treba kaznovati. Ker so bili zaradi blokade zimskega turizma oškodovani tudi prebivalci Bohinja je bila na sestanku aprila 2015 obravnavana možnost obratovanja vlečnice Kozji hrbet. Kot lastnik sem dal popolno podporo ponovnemu zagonu in zagotovil, da sem pripravljen oddati vlečnico v brezplačni najem. Jasnega odgovora nisem dobil, je pa župan na oktobrski seji občinskega sveta predlagal delno rešitev smučišča Kobla. V gradivu je navedel, da vsa prizadevanja niso dala rešitve, kljub temu, da je dano predstavnikom več ponudb, občina pa ima za usposobitev vlečnice do zimske sezone 2015 zagotovljena sredstva. Navedbe župana so bile neresnične, ker dejansko ni dal nobene ponudbe niti meni niti mojemu odvetniku, ki jih je tudi zahteval. Da zimskega turizma na Kobli ni že 6 let je odgovoren župan g. Kramar. Posebna oblika maščevanja ''pravne države'' je vezana na ukrepanje vseh vrst uradnih organov. V delujočem lokalu so se v tem času začeli nenehni pregledi in različni ukrepi, kjer bi mi že ob najmanjši napaki lahko zaprli lokal. Nekoč mi je uradna oseba po šestih urah pregledovanja morala priznati, da sem se nekomu zelo zameril. Gospa gradbena inšpektorica je opravila tudi nadzor nad uporabo našega gostinskega objekta Ravne 23a v Bohinju. Objekt je star 29 let in je več let zaprt. Preverjeni so gabariti v lokacijski dokumentaciji in uporabno dovoljenje ter je končno februarja letos s sklepom ugotovljeno, ''da se predmetni gostinski objekt v celoti uporablja na podlagi uporabnega dovoljenja. Zavezanec ni storil kršitve ZGO-1.. '' Tega dejstva pa pred tem ni upošteval ARSO in je izdal okoljevarstveno soglasje, kot da hiše ni. Pri meni kot malemu človeku ''pravna država'' išče dlako v jajcu, drugi kriteriji pa veljajo za hvaljene nosilce razvoja. Lani aprila je bil npr. objavljen članek o ECO hotelu v Bohinju z naslovom: V meglo davčnih oaz zaviti lastniki hotela; Sled za kupcem terjatev DUBT do družbe MPM Boštjana Čokla se je izgubila na silvestrovo. Aprila 2016 je pričel veljati nov občinski prostorski načrt, s katerim je preprečeno delovanje in razvoj našega gostinskega objekta Ravne 23a. Po predlogu g. Čokla je objekt ukleščen med dve trasi gondolskih žičnic, od katerih poteka ena praktično nad njim, druga pa je v neposredni bližini. Na naši sosednji parceli, ki je v naravi makadamsko parkirišče, sem zaprosil za gradnjo apartmajske stavbe z garažami. Z OPN je namembnost parcele razdrobljene za različne namene, del naj bi bil celo pogozden, tako da je vsaka želja po razvoju v celoti onemogočena. To si je občina lahko dovolila, saj se zanaša na organ, ki bo izvedel umazane posle razlaščanja. Probleme s smučišči na Kobli niso povzročili ''zaviralci razvoja'' in tudi ne gre za lokalne zdrahe. Gre za organiziran in z državnega vrha voden projekt, v zvezi s katerim se že leta prirejajo ali kršijo predpisi in prikrivajo dejanska dogajanja s končnim namenom, da se omogoči okoriščanje konkretni interesni skupini. Mislim, da je tako delovanje minister mag. Klemenčič, ko je bil še predsednik KPK, imenoval sistemska korupcija. Marko Bogataj, Medvode. 07. 9. 2017.

Iva Pavlin Žurman: drugi tir in Madžarska

Predreferendumsko modrovanje in eksotični referendum sta končana«, je napisal g. Drago Marovt. Kdo in kje se je modrovalo ni napisal. Na soočenju na RTVS (kdo je omogočil nastop psihično moteni osebi?) je nastopil »orkestrirani zbor vladnih modrijanov«, ki so se pred tem izogibali strokovnim soočenjem v organizaciji nasprotnikov ZIUGDT. Zakon je bil sprejet s preglasovanjem vladajoče politike v Državnem zboru, brez odgovornosti, ki bo aktualna šele čez mnogo let. Medijev strokovne razprave nasprotnikov niso zanimale, kar pove, kako zanemarljiv (žalostno) je vpliv nevladne stroke na ekonomske in tehnološke strateške odločitve v Sloveniji. V zakonu je govora o izgradnji drugega tira, 27 kilometrov dolge enotirne podzemne železnice (76%-20,5 km, 8 predorov, še brez projekta za izvedbo). Potem ko je bila v javnost posredovana alternativa dvotirne železnice (vladi že avgusta 2016), zgrajene bistveno prej in ceneje od vladne enotirne variante (obstajata pa še dve sprejemljivejši od vladne), so vladni predstavniki naenkrat začeli zniževati vrednost investicije, g. Cerar jo je čez noč celo razpolovil. Nasprotniku zakona županu Popoviču pa je Cerar kar na štiri oči, saj ni res, obljubil določene spremembe(!?) in dvojni tir (sic!). Na podjetniške odločitve seveda ne vpliva lastništvo infrastrukture, ampak drugi dejavniki – kakovost in stroški luških storitev, stroški prevoza … Država kvečjemu subvencionira, kar pa … Madžarska je bila vključena zaradi evropskih sredstev. Vendar bi to lahko naredili z meddržavno pogodbo in ne z »interventnim« zakonom, katerega namen je očem skrit (vloga 2TDK d.o.o.), zato seveda ne gre za transparenten posel, kot je prevečkrat ponovil g. Cerar. To so dejstva, ki bi morala skrbeti zainteresirano javnost in medije. Pa je bila medijska blokada! In ne le to, bil je celo medijski agitprop z denarjem davkoplačevalcev! Iva Pavlin Žurman, Solkan

Zvjezdan Radonjić, sam proti mafiji !?

Slovenija potrebuje sodnike kot je Zvjezdan Radonjić -  poštenost, strokovnost in pogum. Potem v sodnih dvoranah ne bo več odmevalo PRASICA. Kdo od odgovornih za konstrukt o Milku Noviču  bo zdaj odgovarjal ? Majhenič se je skril v luknjo-naj se SOOČI z Novičem.  Tožilka pa še kar bluzi in in neki vrinjeni pooblaščenec  Miha Kunič z njo ! Pokvarjeni novinarji v asistenci z raznimi Jureti Godlerji niso nič boljši. Radonjiču grozijo s suspenzom. Velka čast in zahvala mu gre, da ne podleže pritiskom. Je Kemijski institut leglo mafije, ki se skriva za znanost ! In so Centri odličnosti, centri pokvarjenosti !? MILKO NOVIČ ni KRIV - je POPOLNOMA nedolžen in OPROŠČEN. S tem naj bi bilo  konec KRIMINALA v slovenskih SODNIH DVORANAH ? Vsa čast za pogum sodniku Zvjezdanu Radonjiču, ki je razkril grožnje nanj in zahteve, da mora Milka Noviča OBSODITI. A zmagali sta RESNICA IN PRAVICA. Smrt sodnemu fašizmu in svoboda narodu ! Ampak enak problem so tožilci: Ista tožilka preganja ljubljanskega župana, FUK-FEHTARJA Jankovića, zato da ga ščiti, balkanske bojevnike si ne upa pripeljati pred roko pravice. Za Noviča pa blebeta »NEKAJ ŽE MORA BITI« !  Radonjć  je danes povedal, da v stalinističnih procesih ni primera, ki bi bil enak načinu MALTRETIRANJA v procesu proti dr. Noviču. Na izpitu so padli vodilni mediji in padla je JAVNA MORALA, ki je pravzaprav ni več. Kdaj in kako bo prišlo do očiščenja in pomlajenja ? Sodniški novi razred ni v službi resnice in pravice, ampak v službi mafije, ki kolaborira s politiko na oblasti, zato in tako, da so spremembe sistema vedno take, da vse ostaja isto. Pravniki so zavozili to državo, zdaj bi bil čas, da jo potegnejo iz blata in se sami očistijo prtljage vekih svinjarij in zločinov v sodnih dvoranah. Po primeru Milko Novič, naj nikoli več ne bi bilo tako kot je bilo ! Predsednik države naj naredi inventuro javne morale, javne pokvarjenosti, pred katero vsi mižijo. Od Velikega poka uvoženega iz Finske do Velikega tedna 2019, ko je minilo 11 let. Enajst let sprenevedanja, da je v sodstvu vse v redu. Na rehabilitacijo čakajo še v nebo vpijoči primeri – Dragica Jalševac , Ivo Perić. Za mnoge niti ne vemo. To so  zgodbe za filme po zgledu SRAMOTA , ki je pokazal uničeno življenje in krivico storjeno Martinu Uherniku in še danes je pravi zločinec pravosodna “poslovna tajna”. Kot pri Ivanu Krambergerju.  Glavno vprašanje pa ni kdo so storilci, ampak KDO SO NAROČNIKI !!!  Ivan Cankar bi rekel: KRISTUS BI SE ZJOKAL nad nesrečnim narodom, ki v sebi tišči in zatajuje tolikšno zlo,  Tu ne gre za sodne zmote, tu gre za KRIMINAL,  ki skozi sodne postopke zavestno  proizvaja nadomestne morilce zato, da se roka pravice pravih  morilcev  nikoli ne bi dotaknila. Kajti ti bi pokazali na naročnike ! Čas je za streznitev in pokoro. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še JAVNOST ! Gre za OČIŠČENJE IN POMLAJENJE - za prehod iz KRIVOSODJA v PRAVOSODJE in sodnikov eksekutorjev  v   spoštovanja vredne ljudi v službi PRAVICE in RESNICE. Take kot je gospod RADONJIĆ, sodnik z veliko začetnico ! SODSTVO je NA DNU, NA SLEPEM TIRU,  čas je da splava iz lastne greznice  in  odpre  pot v novo  poglavje, ko bomo ljudi - nosilce zla, imenovali s konkretnimi priimki in imeni, pogumne in poštene sodnike pa spoštovali ne kaznovali !  Vili Kovačič Državljan K

Sodba Vrhovnega sodišča

Sodba je dosegljiva na tej povezavi. V kratkem jo bomo objavili tudi v obliki objave z možnostjo kopiranja besedila. 

Kaj bo potem, ko Matevž Krivic ne bo več neformalni varuh človekovih pravic in pravne države.

O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič (sodba št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017) Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. Esej bi morda lahko bil naslovljen tudi kot »O standardu – in ustavnopravni vrednosti – razumnega dvoma.« Ali pa »Kdaj je pravna nevzdržnost sodbe v kazenskem postopku očitna.« In podobno. Takšno besedilo bi lahko vključevalo (ali bi moralo vključevati) številne citate iz knjige Boštjan M. Zupančič et al.: Ustavno kazensko procesno pravo (Pasadena). Ali pa iz tematsko sorodne knjige Zlatko Dežman, Anže Erbežnik: Kazensko procesno pravo Republike Slovenije (GV Založba). Seveda bi bilo treba citirati tudi pomembne sodbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pa pravoslovna avtorska dela … Katero koli resno pravoslovno delo bi študijsko brali, katero koli predavanje kompetentnega predstavnika enega od pravosodnih poklicev bi poslušali (na kanalu Youtube med drugim najdemo sijajno predavanje tožilca o brezpogojni – pravni, etični in moralni – zavezi tožilcev k iskanju gotove RESNICE glede storitve kaznivega dejanja, razlogih zanj, krivde storilca in pravične – glede na prav vsa dejstva in okoliščine storjenega dejanja in življenjskih okoliščin storilca -, ne le zakonsko predpisane kazni), pri vseh bi našli isto kategorično jedro: natančno in skrbno je treba pretehtati PRAV VSE razpoložljive dokaze, ki so na voljo (prav vse!), dati storilcu in njegovi obrambi na voljo PRAV VSE razpoložljive in razumne možnosti za obrambo, človečno upoštevati PRAV VSE okoliščine posameznega primera in predlagati kazen, ki bo v vseh pogledih in po najboljši presoji PRAVIČNA v vseh pogledih, utemeljena pa z gotovostjo glede RESNICE ONKRAJ SLEHERNEGA RAZUMNEGA DVOMA. Zato se nikoli ne bi smelo zgoditi, da sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ne da bi za to imelo pravno neizpodbiten razlog: od materialnih dokazov, do zaslišanja prič in izvedencev. Prav vse, kar sodišču koristi za doseganje dokaznega standarda prepričanosti/gotovosti in prav vse, kar se pred sodiščem pojavi kot dokaz, mora sodišče analitično, skrbno in brezpogojno nepristransko (objektivno, neosebno in neprejeducirano) upoštevati pri končni sodbi in njeni obrazložitvi. Če gotovost onkraj razumnega dvoma v dokaznem postopku ni dosežena je pravna, etična in moralna dolžnost tožilca in sodišča, da ugotovita obstoj stvarno utemeljenih razlogov za ustavitev kazenskega postopka ali oprostitev obtoženca in njegovo izpustitev na prostost. Podobno velja za odrejanje PRIPORA: ta nikoli ne sme biti oportunistična zadovoljitev čustvenih pričakovanj javnosti, izraz osebnega odnosa do storilca in očitanega kaznivega dejanja, predhodna in s tem prejudicirana »kazen« za obtoženca, oziroma karkoli drugega, razen PRISILJUJOČA NUJNOST glede na zakonsko predpisane pogoje za odrejanje pripora. Karkoli drugega, kakršno koli drugačno razmišljanje in odločanje sodišča, na predlog tožilstva, je skrajno zavržno dejanje, ki mu ni mesta pri opravljanju tožilske ali sodniške funkcije. Vse drugo je vladavina (ustvarjanje in uresničevanje) neprava. Med vsemi zavržnimi dejanji pri opravljanju pravosodnih poklicev pa so najbolj zavržna početja, s katerimi se osumljenci ali obtoženci kaznivih dejanj vnaprej 'obsojajo' pred mediji in javnostjo – pred t.im. neformalnim sodiščem javnega mnenja: z razkrivanjem identitete kazensko preganjane osebe pred javnostjo, globokim in grobim poseganjem v njegovo zasebnost, vztrajanje pri zatrjevanju obstoja kaznivega dejanja in posameznikove krivde zanj »za vsako ceno« in ne glede na razumne sklepe ob najboljši presoji materialnih dokazov, odrejanje pripora brez prisiljujoče nujnih razlogov zanj ipd. … Končno pa pomeni odločanje v nasprotju s sodbami višjih sodnih instanc, prav posebej pa odločitev ustavnega sodišča, zavržno ravnanje uradnih predstavnikov pravosodja brez primere. Dovolj sodnih obravnav sem si na slovenskih sodiščih ogledal od leta 1995, da lahko zatrjujem izkustvo: omenjeni odmiki od vladavine prava se dogajajo. Moj odnos do prava in dela sodišča pa mi pravi: to se zgodi prepogosto. Zgodila se je tudi očitna nepripravljenost na obrambo (četudi kdaj zaradi resničnega pomanjkanja časa za dobro pripravo) pri zagovornikih po uradni dolžnosti. Ali pa molčeča pasivnost zagovornice pri izpovedi policista, ki je jasno in neizpodbitno utemeljila nezakonito zbiranje dokazov pri hišni preiskavi. Pa očitna pristranskost izvedenca, ki ga je izključno na predlog tožilstva in ugovor obrambe zaslišalo sodišče. Tudi kapciozna in sugestibilna zasliševanje prič in obdolžencev so se zgodila. Pa sodniško zasliševanje prič in obdolžencev, ki je očitno odražalo prejudicirani odnos do njihove krivde, ali pa željo, s kakšno sodbo naj se konča sodni postopek. Glede tega sem bil že leta 1996 prepričan, da ima prof. Boštjan M. Zupančič prav: s tako intenzivno, vpeto in odločilno vlogo pri zasliševanjih na glavni obravnavi, kot jo imajo v slovenskih kazenskih postopkih sodnice in sodniki, ni mogoče vnaprej zagotoviti optimalne poštenosti kazenskega postopka. Navsezadnje pa niti z vlogo sodnikov porotnikov in sodnic porotnic, kot je uveljavljena sedaj. Sodba Matevž Krivic (seveda ne samo on) ima prav; vsaka sodba, ki se v kazenskem postopku sprejme z dokazljivo, ali nemara kar očitno kršitvijo načela »v dvomu za obtoženca« (in dubio pro reo), pomeni kršitev temeljnega načela zakonitega sojenja, posledično pa napačno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava in kršitev zahteve po nepristranskosti sojenja Dr. (doktor z doktoratom) Novič je bil obsojen na petindvajset letno zaporno kazen. Zaprt je bil štiri leta! * Kljub temu, da je Ustavno sodišče glede tega ugotovilo, da ni bilo tako, kot bi po pravu moralo biti. Pa tudi zato, ker pri tem sodišče ni šlo dlje od deklaracije. * Res se to ni dogajalo in zgodilo brez dokazov. A v takem primeru in podobnih primerih ne sme biti niti sence razumnega dvoma – o izpolnjenosti pogojev za »zaprtje« (pripor ali zapor – odvzem svobode!) in o krivdni storitvi očitanega kaznivega dejanja. Takoj, ko sodišča … 'popustijo' pri tej kategorični normi vladavine prava, se rušijo temelji pravne civilizacije. Obsodba, ki temelji na možnosti, verjetnosti ali celo veliki verjetnosti, da je obtoženec res zagrešil očitano kaznivo dejanje, to ni dovolj za zakonito obsodbo v kazenskem postopku. Krivic v pravnem mnenju zapiše: »V tu obravnavanem primeru je bilo to načelo«, ob dvomu v korist obtoženca«, prekršeno tako očitno (pred očmi javnosti, ki je sojenje spremljala ob veliki medijski pozornosti), da je to skoraj nepotrebno posebej utemeljevati.« Kritika dela sodišča bi težko bila večja, strožja. Spregled, ali nemara celo ravnodušnost do takšnih ugotovitev pa srh spreletavajoče stanje kulture, omike, duha in pravnega režima. »Niti en izvedeni dokaz (od analize strelnih delcev prek analize telefonskih signalov in možne poti obtoženca v danem času od doma do mesta kaznivega dejanja pa vse do presoje možnih motivov obtoženca) ne izključuje razumnega dvoma, da bi bil storilec lahko tudi kdo drug – to negotovost in dvome pa še enormno povečuje ravnanje tožilstva, ki možnosti, da bi bil storilec lahko tudi kdo drug, sploh ni resno in temeljito raziskovalo, sodišče pa je kljub neprestanemu opozarjanju obrambe vse to spregledovalo oziroma ocenjevalo kot nepomembno za zakonitost sojenja… Sam tu posebej opozarjam zlasti na popolno pavšalnost, neargumentiranost in vsebinsko zgrešenost tistega dela sodbe pritožbenega sodišča, kjer so navedbe pritožnikov zavrnjene takole: Siceršnje navedbe pritožnikov v tem sklopu, kako bi lahko obtoženi po hitenju na kolesu in prihodu na parkirišče vedel, kje je oškodovanec; če je že prišel ali je še na poti; kje naj ga čaka in da je tudi streljanje v stanju utrujenosti vprašljivo; ter kako bi obtoženi sploh vedel, kdaj bo v stanovanju ostal sam; da tudi sicer ni vedel, da naj bi obtoženi na zabavo zamujal in da tega tudi ni poskušal pri komerkoli izvedeti ter da niti ni vedel, kje se odvija sindikalna zabava; so okoliščine in pomisleki, ki po vsebini ne predstavljajo pritožbenih navedb, po vsebini pa tudi niso odločilnega pomena za ugotavljanje, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo je bil storilec. Vsa ta vprašanja bi sodišče lahko štelo za nepomembna za zakonitost sodbe in bi jih lahko pustila neodgovorjena samo v primeru, če bi bilo res zunaj razumnega dvoma dokazano, da je obtoženec storil to kaznivo dejanje – ker niti en nedvoumen (in druge razumne možnosti izključujoč) dokaz za to v tej zadevi ni bil izveden, pa je gornje stališče pritožbenega sodišča povsem nesprejemljivo in izrazito pristransko (v škodo obtoženca). Vrhunec pa je pristranskost obeh sodišč pri presoji vseh možnih (razumnih) dvomov v dokazanost krivde dr. Noviča dosegla že po izrečeni prvostopni obsodbi in pred odločanjem o pritožbi, ko je postalo znano, da se je začel kazenski postopek zoper drugo določeno osebo XY (sprememba je moja - AT) (zaradi suma naročitve umora predstojnika oddelka v isti instituciji, katere direktor je bil umorjeni dr. Jamnik), in celo to, da je bil isti XY med tistimi, ki so bili od policije na začetku raziskave umora dr. Jamnika povabljeni k odvzemu vzorcev streljanja, a je prav XY kot edini med njimi to odklonil. Naravnost simptomatična (značilna) za izrazito pristranski in nezakonit odnos pritožbenega sodišča do vprašanja možnih dvomov, da bi umor dr. Jamnika lahko zagrešil tudi kdo drug, je argumentacija, s katero višje sodišče v točkah 108-113 odreka dotedanjim ugotovitvam v kazenskem postopku zoper določeno drugo osebo kakršenkoli pomen pri sojenju dr. Noviču.« Pravno mnenje Krivica je obsežno, točkovno argumentirano. V celoti ga, po dogovoru, ne bom prilepil v ta spis. Tistega, kar Krivic argumentira in mu pritrjujem, ne bom obračal s svojimi besedami. Bom pa izluščil še nekaj delov. Pritožbeno sodišče je poudarjeno zapisalo, da določena druga oseba v zadevi umora dr. Jamnika »nikoli ni imel statusa osumljenca«. A prav to vzbudi dvom v pravilnost postopanja policije in tožilstva. Pritožbeno sodišče pa je navedlo nasprotno: da se sodišču ob tem, ali bolje zaradi tega dvom ne poraja. A že glede na samo vsebino obrazložitve odločitve sodišča, ki zadeva postopanje policije in tožilstva, posebej glede »neodvzema brisa« drugi osebi je obstoj DVOMA očiten. In še bolj očiten ob vsebini, ki sledi in zadeva izpoved priče. Zlasti v delu, kjer priča izpove, da naj bi XY »grozil z razstrelitvijo inštituta, da se mu bo (umorjenemu-AT) maščeval in podobno«. Pritožbeno sodišče glede tega zapiše: » … vse navedeno ne predstavlja nobene resno izkazane navezave na kakorkoli konflikten odnos XY z J. Jamnikom v nadaljnjih letih, še manj, da bi bilo iz navedenega moč razumno sklepati na kakršnokoli vpletenost XY v umor J. Jamnika«. Te, kasneje umorjenemu dr. Jamniku neposredno izražene grožnje za sodišče »ne predstavljajo nobene resno izkazane navezave na kakorkoli konflikten odnos«. Besede, ki naj bi jih dr. Novič izrekel v »gostilniški debati«, »o seznamu za fentanje«, pa sodišče sptrejme kot enega od ključnih dokazov za Novičev motiv za umor. Krivic zapiše: »Pristranskost sodišča pri presoji možnih motivov za umor je tu povsem očitna.« Krivic potem točkovno analizira odločitev sodišča v tč. 112 in 113, kjer sodišče, glede na dokaze kot celoto, prezre očitne razloge za razumni dvom. Glede tč. 114 pojasnjuje Krivic: »dva izvedenca sta pri ključnem dokazu dopuščala možnost, da najdeni sledovi pri dr. Noviču ne izvirajo iz streljanja pri umoru, toda tudi to je tudi za pritožbeno sodišče je nepomembno!« Potem pa sledi stavek, ki ga je Krivic tudi na oddaji Tarča upravičeno in pravilno navedel kot stavek, ki že sam po sebi zadošča za razveljavitev sodbe: »da vsi izvedeni dokazi, kakor jih je ocenilo prvostopno sodišče, po presoji pritožbenega sodišča »omogočajo zanesljiv zaključek, da je vrsta, obseg in kvaliteta zbranih dokazov takšna, da kaže, da je prav obtoženec umoril oškodovanca«. Sodišče pride do «zanesljivega zaključka«, da »dokazi kažejo na krivdo obtoženega.« Osupljivo neverjetno in skrb zbujajoče. Krivic ima prav: zbrani dokazi morajo biti taki, da krivdo dokazujejo, onkraj razumnega dvoma, ne pa, da samo kažejo nanjo. Temu zapisu ne pripisuje lapsusa, ampak ga označi za »jasen znak, da se je pritožbeno sodišče zavedalo, da z izvedenimi dokazi razumen dvom v krivdo obtoženca nikakor ni bil izključen« in je »s previdno formulacijo skušalo najti (nedopustno) srednjo pot med ugotovitvijo, da je bila obtožencu krivda dokazana (onkraj razumnega dvoma) in ugotovitvijo, da dvom (ne eden, ampak cela vrsta) ostaja.« Nekdanji sodnik ustavnega sodišča Krivic sklene: »tako eklatantno kršenje (ne eno samo, ampak prav pri vseh izvedenih dokazih) tega načela ne pomeni le napačne ugotovitve dejanskega stanja, ampak tudi napačno uporabo materialnega prava – hkrati pa tudi kršitev zahteve po nepristranskosti sojenja. Že v pritožbi pa je bilo navedeno (kar tudi pritožbeno sodišče citira v 27. točki obrazložitve), da tako ravnanje sodišča pomeni hudo kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic ter spoštovanja domneve nedolžnosti… Taka sodba je hkrati tako očitno napačna, da jo je šteti za arbitrarno, kar je eden od razlogov, iz katerih lahko pravnomočno sodbo razveljavi tudi Ustavno sodišče.« Tudi v nadaljevanju pravnega mnenja Krivic natančno analizira vse navedbe sodišča, podobno kot zgoraj. Tudi vprašanje, ali so sploh podani kazenski znaki kaznivega dejanja, za katero je bil obtoženec obsojen in za vprašanje ustreznosti višine kazni, glede na zatrjevani motiv »brezobzirne maščevalnosti«. Argumentaciji sodišča (»vsebina kazenske sodbe mora biti v njej jasno izražena, ne pa podvržena domnevam in ugibanjem«) očita nesklepčnost oziroma nelogičnost. Bistvo njen nelogičnosti odrazi predvsem v stavku: »Zavzemanje pritožnikov pri višjem sodišču … ni moč ocenjevati drugače kot pravilno ugotovljen znak kaznivega dejanja …« In postavi vprašanje: »Če je zavzemanje pritožnikov v pritožbi pravilno, zakaj pa potem pritožbi (v tej točki) ni ugodeno? Ta argumentacija je torej že sama po sebi nejasna oziroma protislovna (kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka).« Vse do stavka o višini kazni in utemeljitve sodišča: »je bila presoja obteževalnih okoliščin pravilna, obtožencu pa izrečena dolgoletna, a pravična in primerna kazen, ki je obtoženca doletela le zato, ker je oškodovanca umoril«. In sklene: »Neprimernost in nepravičnost tako visoke kazni (ne glede na nedokazanost krivde) je namreč naravnost kričeča in to kar iz dveh razlogov: prvič, ker je bila višina kazni določena brez ugotavljanja in tehtanja olajševalnih in oteževalnih okoliščin, in drugič, ker izrečena kazen 25 let zapora ni v nikakršnem sorazmerju s precej nižjimi kaznimi, ki so bile v približno istem času izrečene za umore, izvršene na mnogo hujši način (npr. za znani in okrutni umor, sneman na video, ali za grozovito izveden umor s 25 udarci s sekiro itd).« Argumentaciji sodišča argumentirano očita še bistveno kršitev pravil postopka z zavrnitvijo zaslišanja Ane Jamnik. Kritika Zdi se, da se bo sodni postopek v tej zadevi nadaljeval. Krivic in odvetnik g. Ježek sta ga že označila kot »nadaljevanje mrcvarjenja posameznika.« Nista pretiravala. Takšno odvijanje sodnih postopkov v kazenskih zadevaj je za človeka ponižujoče ravnanje, oškodovanje osebnega dostojanstva, dobrega imena, ugleda, časti, zasebnega življenja … Gre za protiustavno početje. Tudi za protikonvencijsko ravnanje. Do tega ne smemo biti ravnodušni, še manj odobravajoči – npr. v smislu formalističnega sprijaznjenja s spoznanjem, »da tako pač je.« Ne sme biti tako. Ne znam, ne zmorem, skoraj nočem –povsem- razumeti ljudi, zaposlenih v pravosodju ali na pravnih fakultetah, ki ob tem – pa naj soglašajo ali ne – ostanejo ravnodušni. Če ostanejo ravnodušni. Deloma razumem, ko molčijo. Deloma zato, ker se je pri nas izoblikovala in premočno utrdila praksa označevanja javno objavljenih strokovnih kritih sodniškega dela in/ali odločitev sodišč kot »nespodobnih, neodgovornih, pavšalnih, populističnih, škodljivih za ugled in avtoriteto sodstva, napad na sodstvo, rušenje pravne države« ipd. Pa da naj se ne bi smelo komentirati nepravnomočnih sodnih zadev. In da se nekončanih ustavnosodnih presoj ne bi smelo komentirati. Končno pa to stališče obkroži polje in trči v svoje izhodišče; nič sodniškega naj se ne komentira, če se to počne KRITIČNO. In kritiko se praviloma enači… kar izenači z glasnimi protesti pred sodno palačo. Celo s preglasnimi protesti pred sodno palačo. In celo s protesti, ki gredo z besedami, tonom in premiki telesa preko meje spodobnega. Oh. Ljudje, tudi profesorji in profesorice, imajo radi življenjski in delovni mir. Tega jim ne gre zameriti. Podajati se na javno tnalo, vsakič znova in dolgo časa, povzroča prav to – nemir. Ne notranji. Tisti, ki prihaja od zunaj. In marsikdaj povzroči tudi škodo – ali večjo škodo. A ta je pretežno nadzorljiva in deloma pomirljiva. S tisto, ki jo vesti in osebnosti povzročita molk, ko bi človek smel in moral spregovoriti, je drugače. Tarča Ogledal sem si oddajo Tarča. Ponovno. Nisem bil presenečen. Matevž Krivic je kratko pojasnil bistvo zadeve/primera/problema in zavzel držo, ki je povedala zelo veliko; preutrujeno je obmolknil. Tisti trenutek, ko je obmolknil je bilo dovolj. Zanj. Zame. Za najine kolege in kolegice. Za mnoge. A, kot se zdi, še vedno za izrazito manjšino. Za 'neogroženo' manjšino, pravijo. Morda imajo prav. Razumem predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, da bo branil sodstvo, sodišče, kolegice in kolege, sklepe in sodbe. Njegova drža je bila dostojna, spoštljiva. Morda sem v njej prepoznal vsaj malo zadrege. Morda bi tudi sam želel povedati več ali drugače od tistega, kar je z besedami in tonom povedal. Ko je – tako se mi je zdelo - sledil želji po mehki, vsaj malo zaskrbljeni, iščoči spravljivosti in jezikovnem umirjanju. Pozorno sem ga poslušal. Zato pa nisem preslišal tistega, čemur prepričano ne pritrjujem. Na primer izjavi, ki sem jo razumel kot močno sugestijo, da stroge ocene in ostre kritike dela sodišč niso odgovorno početje pravnikov. Ali pa, da ob primeru, kot je primer dr. Noviča, »ni potrebno biti plat zvona.« Pa da »ni korektno iztrgati posameznega stavka iz konteksta sodbe.« Tudi, da stranke v postopkih »bombardirajo sodišče z dokazi« - in, kot sem razumel, se prav taka napaka lahko pripeti. In – kot sem razumel - jo je treba razumeti. Da je treba razumeti, če sodišče »kaj izpusti.« Ker so bile izjave dane v točno določenem in jasnem kontekstu točno določenega sodnega primera in točno določenih napak v točno določenih odločitvah dveh sodišč, ničemur od tega ne pritrjujem. Tudi ne smem. Takšnim izjavam in tu predstavljenemu razumevanju takšnih izjav odločno nasprotujem kot konceptualno in poklicno-etično nesprejemljivim. Vsekakor pa pritrjujem, enako kot mnogi kolegi in kolegice, jasnemu stališču predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, da naj višje sodišče samo izreče oprostilno sodbo, kadar so za to podani stvarni razlogi. Tudi, da je pravni sistem zakonsko prenormiran. A tu spet trčimo ob problem: večkrat se zgodi, da sodnice in sodniki sami sugerirajo zakonodajalcu dodatne zakonopisne posege v zakone, kadar bi in četudi bi sami smeli IN MORALI prevzeti odgovornost za njihovo (ustavno pravilno, pravno prepričljivo in v duhu pravnega režima kot celote dopustno) RAZLAGO. Sklep Dobro delo sodišč ustvarja dober vtis o dobrem delu sodišč. Dobro delo sodišč ustvarja spoštovanje institucij, poklicno samospoštovanje in mirno vest sodnikov in sodnic – tam, kjer vest še žari. Dobro delo sodišč se izraža v kakovosti vsebine obrazložitev odločb sodišč, ne v goli statistiki. Odraža se tudi v odnosu predstavnikov sodne veje oblasti do utemeljene in dobroverne kritike sodnih odločitev. In v drži, ko jo sodnice in sodniki zavzamejo do tistih sodnih odločitev, ki se nikdar ne bi smele zgoditi. Pravoslovna kritika dela sodišč prispeva k dobremu delu sodišč. Kritične pravoslovne analize in ocene dela sodišč niso rušenje pravne države, ampak njena obramba. Niso rušenje avtoritete in ugleda sodstva, ampak skrb zanju. Svoboda ni v molku, ampak v komuniciranju. Demokracija ni v pasivnosti, ampak v aktivnemu angažiranju. Etiko – v pravu, politiki in akademiji - krepi izpostavljanje in kritično angažiranje, ne umik v popolni mir, v slonokoščeni stolp. Izoblikujem predstavo o času, ko Matevž Krivic ne bo več neformalni varuh človekovih pravic in pravne države. V predstavi se zazrem v izpraznjeni prostor. Ta prostor ne sme biti izpraznjen. Naj bo sodstvo močno, naj ima legitimno avtoriteto, ki mu v ustavni demokraciji pritiče. Samo močno in avtoritativno sodstvo lahko ustvarja zgledni pravni režim in vladavino prava. Končno to lahko zagotovi kakovostno delo ustavnega sodišča. Za to nam zares gre – Krivicu, meni in mnogim drugim. Morda ne gre prav vsem ljudem za to. Morda so samo načini, kako gre različnim ljudem res za to, pač drugačni. Želeti si je, da bo najdena skupna točka oprijema, skupna pot v funkciji učinkovitega doseganja istega cilja. Prisiljujoče nujnega cilja. Andraž Teršek

Zapacan pravosodni sistem - primer dr. Milko Novič. Kdo je dejansko dal likvidirati dr. Janka Jamnika?

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti (trajalo je kar pol leta od vložitve pritožbe, op. p.), ki jo je zoper obsodilno sodbo za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika vložil Milko Novič. Sodišče se je za izpust odločilo na podlagi uveljavljanja kršitev pravice do obrambe. Ali je sodišče sodbo razveljavilo ali je Noviča oprostilo, za zdaj ni znano - odločba še ni vročena strankam (Delo, 12. sept).   Darko Majhenič Brez materialnih dokazov in prič je direktor NPU Darko Majhenič 22. dec. 2014 (le šest dni po streljanju pri Via Boni) javno obdolžil kemika dr. Milka Noviča, do leta 2009 zaposlenega na KI, umora takratnega direktorja KI dr. Jamnika. Neverjetno, krivec za umor je bil prepoznan (določen?) in priprt že prvi teden po dogodku, medtem ko je nadaljevanje potekalo v nerazumno dolgem času (roku). Že obtožnica je bila vložena zadnji trenutek, pol leta po priprtju. Preiskovalni sodnik, pokojni F. Hribar je, pred tem, za medije izjavil, da nobena priča ni obremenila Noviča! Tudi sojenje, ki sem mu redno sledila v sodni dvorani, je nakazovalo, da je »treba zadevo čim bolj zavlačevati«. Od odločitve sodnice za mnenje nemškega inštituta (izvedenec sodišča F. Sablič je trdil, da izvirajo ostanki strelnih delcev iz najdenega tulca, izvedenca obrambe, hrvaški balistik in dr. kemije z Inštituta JŠ pa, da gre za ostanke več vrst streliva) je minilo do pričanja nemškega balistika kar 10 mesecev! Čeprav sta nemška balistik in kemičarka menila enako kot oba izvedenca obrambe, pa je sodnica Koleta upoštevala le mnenje izvedenca Sabliča (zahtevo obrambe po izvedencu tudi kemijske stroke je zavrnila) in je Noviča 13.4.2017 obsodila za umor Jamnika na 25 let. Obsodba je bila nerazumna tudi, ker NFL sploh ni imel akreditacije za analizo GSR delcev (Sablič je lažno trdil nasprotno), na kar je obramba ves čas opozarjala, sodnica pa opozorila ni upoštevala - preverila. Le zakaj? Zgoraj navedena dejstva opozarjajo, da pri sojenju in obsodbi Noviča ni šlo le za strokovne napake, saj tudi laiki vemo, da mora pri obsodbi veljati načelo »brez sence razumnega dvoma«! Vendar se je v nadaljevanju (po pritožbi obrambe) na Višjem sodišču zgodba ponovila (sic!). Senat sodnikov je potrdil prvostopenjsko sodbo kljub temu, da je sodnica poročevalka priznala, da NFL v času izdelave poročila ni bil akreditiran za te raziskave! In še, prvi dan sojenja je bilo na zahtevo obrambe obravnavano poročilo z zaslišanja dr. Kobeta v povezavi z priprtim Libanoncem, kemikom M. Stephanom, ki je bil med osumljenimi za umor dr. Jamnika, pa se je preiskavi »izognil«. Po končani zaprti razpravi so iz dvorane stopili zadovoljni in nasmejani Novič in odvetniki ter poparjena tožilka Žgajnarjeva in njena sodelavka. Drugi dan sojenja (22.12.2017) pa smo doživeli šok. Najprej sodnica ni dovolila, da bi pričala mati umorjenega, nato je sledila potrditev sodbe in zaporna kazen 25 let! Po izrečeni sodbi je sodnik Štrukelj gledal v tla, Merčunova je nepremično srepo gledala v daljavo, Živičeva pa govorila s zapisničarko. Ob odhodu iz dvorane sem jih pogledala in glasno dejala: »Sramota!« »Nisem kriv, krivca bo našlo pravosodje z organi pregona,« je novinarjem (javnosti) povedal Milko Novič, potem ko je bil izpuščen z Doba. Toda, bodo pravega krivca iskali? V pomoč bi jim morale biti tudi kamere, ki kažejo organizirano skupino »izvajalcev«. Vendar, nekdo je v ozadju likvidacije(!) Jamnika. Jamnikova starša pa zanima le še, zakaj je moral njun sin umreti. Iva Pavlin Žurman

ZAKAJ VSE INSTITUCIJE MOLČIJO

26.04.2019

preberi več

Geopolitične in regionalno-geografske implikacije II. tira

20.03.2019

preberi več

Dvotirna proga in izmenični tok Koper – Divača

Povzetek: V prispevku so predstavljena izhodišča za moderno železniško povezavo med Koprom in Divačo z upoštevanjem vitalne oskrbe že zgrajenih industrijskih con pri Kozini in Divači. Poudarjena je sočasna izgradnja dvotirne proge, ki v prometnem profilu (15 m) zavzame pol manj prostora kot sedanji predlog po trasi I/3, ki zavzame 38 m. S popolno izrabo možnosti, ki jo ponujajo standardi TEN-T za povečanje interoperabilnosti in nadgradnjo odseka Koper – Divača pri napajanju z izmeničnim tokom, zagotavljamo prve korake k modernizaciji železniških prog v Sloveniji. Posredno z uporabo izmeničnega toka zagotavljamo energetski izkoristek, regeneriranje energije (obravnavani odsek lahko generira 5MW pri vožnji navzdol) in pomembno povečanje varovanja okolja. Poveča se izkoriščenost trosistemskih lokomotiv in s tem povečamo polno mednarodno pretočnost. Slovenska gradbena operativa pridobi s Centralno varianto dobra izhodišča za takojšnjo izrabo dejanskih kapacitet. Pri centralni varianti ima zagotovljenih okoli 70% gradbenih del v primerjavi s traso drugega tira po varianti I/3, kjer je realno mogoče zaposliti gradbeno operativo do največ 25 % za predvidena gradbena dela. 1.0 Uvod V maju 2016 je bila na Ministrstvu za infrastrukturo predstavljena inovativna rešitev o vleki tovora preko kraškega robu z jekleno vrvjo. Zaradi pomislekov s strani slovenskih strokovnjakov o primernosti rešitve sta avtorja (Duhovnik – Možina) nadaljevala verifikacijo in tako pridobila slovenski patent leta 26.04.2016 pod štev. SIA201600120 in leta 14.04.2017/20.02.2019 še EUpatent pod št. 3239016. Ne glede na razvoj in verifikacijo same zamisli smo pristopili k dopolnitvi osnovne ideje tako, da se uporabijo v celoti vsi pogoji TEN-T standardov in da uporabimo vse možnosti optimalnega načrtovanja z upoštevanjem sociogeografskih pogojev za čimprejšnjo izgradnjo dvotirne proge ob celovitejši oskrbi lokalnega prebivalstva z možnostjo razširitve zaposlitvenih danosti.Vzporedno z uveljavljanjem patentne zaščite ter usklajevanjem rešitve z polnim uveljavljanjem TEN-T predpisov so strokovnjaki različnih strok iskali multidisciplinarne rešitve, ki nimajo tako velikega vpliva na okolje, kakor varianta I/3 in hkrati zagotavljajo take tehnične rešitve, ki so cenejše in v sami izvedbi hitrejše. Širša strokovna skupina (dr. Jože Duhovnik, Anton Gunde, dr.Damir Josipovič s skupino 18 strokovnjakov različnih inženirskih in humanističnih strok) ) je iskala tudi strateške razvojne cilje v povezavi mednarodne proge Divača – Pula in hkrati razvijala možnost sociogeografskega vpliva na obravnavanem območju. Posebej je potrebno poudariti, daje vseskozi bila posebej skrbno raziskana rekuperacija energije pri spuščanju bremena – vlakovne kompozicije iz višine 432 m (Divača) navzdol do Pristanišča v Kopru, na nadmorsko višino 3 m. Pri umestitvi v prostor tako velikega tovornega prometa se je hitro izkazalo, da je sedanja utesnjenostželezniške postaje Divača v centru mesta tako velika, da pri povečanem prometu ne more zagotoviti primernega prostora za vse vlakovne kompozicije, ki prihajajo iz smeri Kopra. Zaradi tega je nujna uporaba dodatne kompenzacijske postaje (Kozina), ki je že v sedanji funkciji tako alitako dodatna industrijska cona za samo pristanišče v Kopru. S pregledom možne umestitve v prostor se je razvila Centralna varianta kot ena od možnosti za takojšnjo izgradnjo dvotirne proge brez omejitvenih vplivov. V nadaljevanju bomo predstavili predlog Centralne variante, tako situacijsko, kot v vzdolžnem prerezu ter ob tem predložili bistvene prednosti in slabosti v primerjavi s sedanjo I/3 varianto, ki je dejansko okleščeni ostanek nižinske variante meddržavnih sporazumov Italija – SFRJ in kasneje Italija – Slovenija. Pri oceni bomo upoštevali bistvene elemente ocenjevanja s posebnim poudarkom o rekuperaciji električne energije, za katero menimo, da je že zadnji čas za SŽ začnejo upoštevati kot resen stroškovni element, dodatno pa zaradi izjemnega vpliva na okolje. Pri tem je treba poudariti, da smo s polno izrabo TEN-T predpisov zagotovili: (1) možnost uporabe nagiba do 35‰, (2) pomembno skrajšali največjo dolžino tunela samo na 4,5 km ali skupaj največ 9,4 km, (3) zagotovili neposredno napajanje s primernim tovorom industrijsko cono Kozina, (4) zagotovili obstoj stare proge za turizem za vlake do največ 280 ton mase, (5) omogočilineposreden dostop z železnico na obstoječo progo Divača-Pulj ter (6) zagotovili lokalnemu prebivalstvu dodatne možnosti za transport in revitalizacijo okolja. Ostale detajlne prednosti smo opisali podrobno v poglavju 2.0. 2. Predstavitev Centralne variante Centralna varianta je bila razvita na osnovi integralnih znanj iz vseh področij, ki so temelj potrebnega znanja za načrtovanje železnic. Zaradi enostavnosti in hitrejšega popisa posameznih znanj so predstavljena na Sliki 1. Ob razumevanju potrebe po multidisciplinarnem umeščanju prometnic, železnic v prostoru je potrebno zagotoviti pri vseh projektih ustrezno sestavo projektantske skupine. Najprej moramo ugotoviti temeljno potrebo po transportnih povezavah med posameznimi lokacijami in njihov človeški in industrijski potencial z upoštevanjem kakovostne umestitve v prostor. Zato je potrebno v izhodišču pridobiti podatke o transportnih tokovih in med posameznimi lokacijami način prevzema in odvzema tovora (Slika 2.). Na Sliki 2. je razvidno, da je najbolj obremenjena proga enotirna proga Koper – Divača, naslednja pa Ljubljana – Jesenice in da so dvotirne proge na liniji Sežana - Divača oziroma Divača – Maribor Pragersko zelo malo obremenjene, je pa res, da je njihov prečni transportni profil neuporaben za moderne transporte (profil GC). Iz pregleda tega stanja se dejansko izkazuje popolnoma napačno planiranje železniške infrastrukture v RS Sloveniji. Glede na transportne tokove izrazito izstopa proga proti Dobovi, kjer imamo dvotirno progo za vsega skupaj 3,2 mio ton/leto. Tako malo obremenjena proga ni nobena enotirna proga v glavnem omrežju. V tej shemi manjka še podatek oprevzemu in odvzemu materiala na posamezni lokaciji zato, da bi lahko določili pomembna transportna vozlišča, ki potrebujejo za operacije prevzema in odvzema posebne transportne sisteme in ne klasičnega ranžirnega tira. Zaradi navedenega je razumljivo, da je problem enotirne proge Koper – Divače sedaj najbolj pereč. Stanje pa ni od včeraj, ampak se je ta problem nakazoval že pred tridesetimi leti. Prav zaradi spreminjajočih pogojev v tovornem prometu, ter pričakovano rastjo prometa v Kopru, je potrebno zagotoviti takojšnjo dvotirno progo do Divače, zagotoviti razvoj industrijske cone v Kozini ter posebej skrbno povezati novo zgrajeno progo z mednarodno progo Divača – Pula. Predlagana Centralna varianta je umeščena v sredino med Italijansko in Hrvaško mejo, zato nima vpliva na sosedske omejitve. Predložena trasa upošteva omejitvene ukrepe z NATURO 2000 ter zagotavlja enake razmere v vodonosnikih, tako za Rižano kot za druge manjše vodotoke. Predstavitev Centralne variante je naslednja. Iz Kopra se začne dvigati po neposeljenem, osojnem in prosto zaraščenem pobočju do starega opuščenega kamnoloma. Od tu zavije proti severu preko hriba Brdo in se pred vstopom v Kraški rob umesti v tako imenovani suhi graben pri Predloki. Na kraški planoti se umesti severno od Prešnice ter po vzhodnem obvozu mimo Kozine – Hrpelje tako, da upošteva tudi sedanjo projektirano obvozno cesto. Z namenom, da se izognemo veliki višinski razliki pri Rodiku je izveden tunel pod Borštom. S tunelom zagotovimo največjo višino prehoda 510 m namesto 545 m glede na teren. V tunelu po Borštom se nato v nagibu spusti železniška proga proti Divači. Nova postaja pri Kozini zagotavlja primerno pripravo vlakovnih kompozicij proti Ljubljani tako, da se pomembno razbremeni postaja v Divači. Na ta način dosežemo hitro praznjenje ladij v Kopru z neposrednim nalaganjem tovora na železniške kompozicije v sami Luki Koper pod kontejnerskimi dvigali. Z vmesnimi postajami pa (Luka Koper 3x in Kozina-Divača 2x postaji s skupaj 35 tiri) pa dobimo dovolj prostora za čakajoč tovor na postajah proti zalednimdržavam. Potujoča skladišča na vlakovnih kompozicijah zagotavljajo okoli 35 vlakovnih kompozicij skladišč ali 2.625 TEU (1TEU = 24ton, 75 TEU je en vlak). Sedanja varianta I/3 zagotavlja samo 1.500 TEU skladiščenj v Luki Koper. Prednosti skladišča na železniških tirih je v sedanjem razvojnem konceptu Industrija 4.0 bistvena. Tako imamo samo na relaciji Koper-Divača skladiščeno na vlakovnih kompozicijah eno povprečno ladjo, kar pomeni za vključevanje v progo Benetke – Praga ali Benetke – Kijev pomembno prednost, ki je v primerjavi z drugimi pristanišči ni mogoče zaslediti. Sam koncept I/3 variante pa tega modela sploh ne more upoštevati zato, ker je bila varianta I/3 privzeta, preden se je o transportni logistiki po modelu Industrija 4.0 sploh začelo javno govoriti. Avtorji Centralne variante so bili v projekte Industrija 4.0 vključeni še pred uradnimi javnimi predstavitvami kot raziskovalci. Posebej je treba omeniti slabosti in prednosti enotirne, predvidene fazno grajene dvotirne proge po varianti I/3 v primerjavi z Centralno varianto, ki takoj upošteva dvotirnost proge. Bistvene razlike so predstavljene (glej Prilogo 1). Predvsem je stanje izgradnje dvotirne proge po varianti I/3 v primerjavi s Centralno varianto mogoče hitro oceniti zato, ker projektna dokumentacija v sedanji obliki za varianto I/3 ne omogoča resnega začetka gradnje dvotirne proge. Pošteno bi bilo priznati, da niso izdelana izhodišča za gradnjo dvotirne proge po trasi I/3, da je bistveno več omejitev za razširitev iz enotirne proge v dvotirno kakor se uradno želi prikazati. Za grobo ocenjevanje stanje enotirna proga: dvotirna proga po varianti I/3 in med dvotirno progo Centralna varianta je predstavljena SWOT analiza z delnimi komentarji v Prilogi 2. 3. Rekuperacija energije pri transportu velikih masPri tej predstavitvi Centralne variante želimo posebej izpostaviti potrebo po napajanju z izmeničnim tokom napetosti 25 kV. Izmenični tok 25 kV pomembno poceni same rešitve rekuperacije in predvsem zagotavlja bistveno zmanjšan vpliv na okolje kot reakcijo okolja na blodeče tokove. Sama povečana napetost zagotavlja preko 8 krat zmanjšane potrebne tokove pri odvzemanju enakih moči. Slovenija (leto 2016) pri uporabi rekuperacijske energije v zadnjih letih sledi najslabšim članicam v Evropi (Slika 5.). Zaradi uporabe trosistemskih lokomotiv je prevoz iz enega omrežja v drugega brez nepotrebnih ustavljanj. Proga sama, pa je zaradi tipa gorske proge (ali je 17 ‰ ali 35 ‰ nagiba pri tipu proge Gorska ali Ravninska je popolnoma vseeno po TEN-T predpisih popolnoma vseeno) in zaradi ekoloških pogojev pogojena z napajanjem z izmeničnim tokom 25 kV. Progo v Italiji Trbiž- Videmse napaja s 25 kV samo zato, ker je višinska razlika med obema mestoma tako velika, da si zaradi varčevanja drugačnega napajanja sploh ne morejo privoščiti. Naša soseda Avstrija prednjači glede na velikost. Po podatkih iz leta 2000 (USA TRADE INVESTIGATION No: 332-411) so v 16% vse proizvedene električne energije v Avstriji prav Avstrijske železnice. To jim omogoča napajalni sistem z izmeničnim tokom, morda pa pomemben delež zavzema tudi umno gospodarjenje na železnicah. Posebej je zanimivo spreminjanje transporta po železnici v obdobju 2003 do 2012. To obdobje je potrejeno s statističnimi podatki iz EU statistike (slika 6.). V vseh državah upada, kar samo potrjuje, da se železnice niso sposobne odzivati na zahtevano odzivnost s strani trga. Obenem pa se povečujejo računske hitrosti na vseh glavnih progah. Zato je investiranje v povečevanje hitrosti utemeljeno samo v enem delu (pri nas značilnih 160 km/h). Popolnoma logično je, da se mora spremeniti stopnja avtomatizacije in posredno odzivnost v samem sistemu železnic. Dokler bo investiranje države RS v povečevanje hitrosti do 160 km/h pri čemer pa bo dosežena povprečna potovalna hitrost med 15 do 35 km/h je popolnoma odveč prevelika investicijska vnema. Ko pa bo povprečna potovalna hitrost vsaj 30 do 35% računske pa lahko pričakujemo vračanje skupnih – davkoplačevalskih sredstev ob zmanjšanju stroškov prevoza ob istočasno povečani zmogljivosti. Povečevanje hitrosti se zagotovi tako, da se železniške proge ne umešča samo v prostor zaradi gradbene logike ampak tudi zaradi pogojev transportne logistike. Tak primer bi bil npr. pri dvotirni progi prehitevanje vlaka po drugem tiru med vožnjo. Poraba električne energije 250.000 MWh predstavlja celotno energijo za prevažanje tovora. Zamislimo si, da bi uporabili pri električnem zaviranju oziroma vožnjah pri spustu iz večjih višin, danes uveljavljen princip hibrida pri avtomobilih. V primeru, da bi imeli celotno omrežje izvedeno z napajanjem z izmeničnim tokom bi lahko prihranili okoli 25 do 35 % energije ali 75.000 MWH ( oz. 22,500.000,00 EUR pri ceni 300 EUR/MWh). Prvi korak k razumnemu varčevanju energije bi bil lahko izveden na relaciji Koper-Divača, ki ga predlagamo pri Centralni varianti poleg nove primernejše trase. Za drugi korak pri pridobivanju električne energije z rekuperacijo predlagamo pospešeno izvedbo napajanja na relaciji Jesenice – Ljubljana, kjer je višinska razlika med obema postajama okoli 220 m in prepeljanih 7 mio ton/leto kot odgovor ali ponovitev rešitve na progi Trbiž – Videm. 4. ZaključekPrispevek je bil pripravljen skupaj s pregledom zgodovinskega razvoja ter genezo variante I/3, ki se sedaj pojavlja kot najboljša varianta, ne glede na številne resne kritike in objektivno negativne ocene (GEODATA – javno dostopno) in neznano oceno (MOTT MacDonald – javno nedostopna)ter številnih kritik strokovne javnosti. Ni nam razumljivo, da se recenzije projektov večjega obsega skrivajo pred javnostjo, zato bi bilo prav, če se recenzija variante I/3 družbe MOTT Mac Donaldjavno objavi?Predlagatelji Centralne variante se zavedajo resnosti razvoja železniške povezave med Koprom in Divače in ne želijo ustaviti gradnje omenjene povezave, pač pa nasprotno želijo samo izgradnjo pomembno pospešiti zato, ker vedo, da slovenska gradbena operativa nima potrebnih strokovnihreferenc za gradnjo tunelov. Pri varianti I/3 je skupaj okoli 41 km enotirnih tunelov, ki jih bodo objektivno gradila podjetja, ki imajo reference pri gradnji tunelov, teh pa slovenska gradbena operativa nima (primer Karavanke). Vsako prekupčevanje s strokovnimi referencami brez dokazovanje možnosti za dela na tujih tržiščih, bi moralo biti zaradi strateških razvojnih usmeritev prepovedano. Dokaz zato imamo sedaj na razpisu za predor Karavanke, kjer naši izvajalci nastopajo kot preprodajalci referenc tujih podjetij. Z aktiviranjem Centralne variante bi poleg zanesljivih domačih referenc v večjem obsegu namesto okoli 25 % bi bila naša podjetja zares udeležene z okoli 75% vseh gradbenih del. Prav tako ne bi bilo potrebno izvajati nabave drage opreme, ki je časovno omejeno uporabna. Posebej moramo izpostaviti izrabo prostora. Pri varianti I/3 imamo 38 m širok pas rezerviran za železniško progo. Centralna varianta potrebuje največ 15 m širok pas za gradnjo dvotirne proge.Razlika 23 m manjša širina pomeni, da pri 28 km tirov potrebujemo pri Centralni varianti za okoli 64,4 ha manj površine. Površina 64,4 ha pa na tako majhnem delu Primorske predstavlja pomemben del. Posebej moramo omeniti, da Investicijski program (januar 2019), ki je bil predstavljen Vladi v sprejem v javnosti ni dobil pozitivne ocene PSCN (Projektnega Sveta za Civilni Nadzor). PSCN je javno predstavil negativno oceno, vendar ga vlada sploh ni upoštevala. Obravnavala ga je kotbrezpredmetno. Javnost tako dobi občutek, da je javni nadzor, uveljavljen preko PSCN, ustanovljen z namenom, da posamezni navdušenci iz CI radi sestankujejo. Posebej pa je zaskrbljujoče, da se javno ne predstavi recenzija MOTT MacDonald za zadnjo verzijo projekta. Ugotavljamo da investicijski elaborat ne upošteva zahtev UEM (Uredbo o enotni metodologiji – za cestni in železniški promet) kar so osnovne zahteve po naši zakonodaji. Prav tako ne upošteva računovodskih standardov za prijavo investicije in ne upošteva investicijsko vzdrževanja, kot strošek investicije. Zaradi zgoraj navedenega lahko v splošnem trdimo, da Investicijski program iz jan. 2019 upošteva samo investicijo v enotirno povezavo. Predložena možnost z uporabo Centralne variante upošteva dvotirno progo. Pri tem pa je vrednost investicije v dvotirno progo po enotnem popis del manjša za okoli 200 mio EUR. Če pa upoštevamo dvotirnost proge po varianti I/3 pa je razlika, tudi zaradi dvofaznosti gradnje za okoli 3 x. Izdelana dokumentacija in soglasja za varianto I/3 so tako široka, da bi jih lahko več kot 70% uporabili za Centralno varianto, del projektne dokumentacije pa tudi. Pri tem posebej poudarjajo, da je so izdelane obstoječe analize in študije odlično izhodišče in dobra podlaga za novo umeščanje v prostor. V DZ zboru je bil sprejet sklep Odbora za Nadzor javnih financ, da se pospešeno obdela še druge variante zato da se investicija, ki ni določena in s neprimerno uporabo računovodskih standardov. Rok je bil določen in sicer v naslednjih šestih mesecih. Predlagatelji Centralne variante so izkoristili vse omejitve določene s TEN-T predpisi, ter z uporabo modernih konceptov transportnih sistemov na železnici v celoti izkoristili tudi stanje transportne tehnike v letu 2018. Predlagatelji variante I/3 pa uporabljajo TEN-T standarde v omejeni obliki tako, da so elementi gradnje logično dražji, nasploh pa ne upoštevajo elemente transportne logistike, ki mora biti v izvedbi celovita. To pomeni od ladje, kot začetnega skladišča do skladiščenja tovora na progah in postajah tako, da se dosežejo optimalni efekti zgrajenih železniških kompleksov.Varianta I/3 nima izdelanih voznih redov od Luke Koper do dvotirne proge Sežana – Ljubljana, torej ni mogoča rasna razprava o pričakovani transportni logistiki. V praksi se uporabljajo vozni redi ki zagotavljajo maksimalno transportno zmogljivost do 15 mio ton/leto, namesto med 25 mio ton/leto (študija avstrijskih strokovnjakov) do 28 mio ton/leto (študija domačih strokovnjakov). V prispevku je predstavljena nujnost uporabe napajanje z izmeničnim tokom, ki v takih pogojih edini zagotavlja kakovostno izrabo energije in pomembno zmanjšuje stroške. Z uporabo trosistemskih lokomotiv je uporaba neomejena in prevoz lokomotiv iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske preko Slovenije s spuščanjem v Koper ter zaviranjem z električnim tokom, ki je na omenjenem odseku tehnično izvedljiva. Menimo, da bi morala država od upravljalcev zahtevati pospešeno uvajanje napajanja električnega toka na posameznih progah ter tako zavestno in resno pristopiti k varčevanju energije tudi na železnicah. Posebej moramo omeniti, da Centralna Varianta zagotavlja rast industrijske cone v Kozini, ter poselitev omenjenega prostora zato, ker pridobimo novo postajo za raztovarjanje. Obstoječa varianta I/3 zagotavlja zanesljivo odmiranje industrijske cone v Kozini, ker bo kompozicija, ki pride v Divačo morala nazaj v Kozino. Ker varianta I/3 odganja pretok tovora iz območja Kozine se bo zaradi zmanjšanja možnosti zaposlitve ves predel počasi izseljeval in nastal bo prazen prostor v enem od sedaj vitalnih delov Slovenije. Glede na tako strateško planirane omejene možnosti, bo tovor raje prepeljan v industrijsko bolj naseljeno področje, tam kjer so zagotovljene ustreznekapacitete. Na ta način pa zagotavljamo sistematično in strateško izseljevanje iz tega prostora, ki je že tako na meji poseljenosti. Centralna varianta zagotavlja prometne možnosti za potniški promet proti Puli in po stari progi, kar je bistvena razlika od tunelske variante I/3. Prednosti, ki jih nudi predlagana Centralna varianta so tako velike, da je vsako vztrajanje na obstoječi varianti I/3 samo dokaz več, da oblast ni sposobna razvojnega miselnega preskoka, kljub trditvam, da smo razvojno naravnana družba. Čas je za resen premislek o upravičenosti variante I/3, še posebej zato, ker je predložen Investicijski program jan. 2019 izključno za enotirno progo inne vključuje celovit pristop z zaključeno gradnjo dvotirne proge. Vsi udeleženci in zagovorniki Investicijskega programa jan. 2019 in vse vključene inštitucije pa bi lahko priznale, da je ob vseh negativnih ocenah tujih strokovnjakov, nejasni končni vrednosti projekta, da je skrajni čas za resno strokovno razpravo in javno ugotovitev, da je fazna gradnja dražja, predvsem pa časovno daljša. Avtor tega prispevka se odgovorno zavedam, da je rešitev za Luko Koper dvotirna proga, kar sem zagovarjal od samega začetka. Trditev, da nagajam staremu, tehnično neprimernemu ter okoljsko spornemu projektu je samo obupen poskus ohranjati neke pozicije v strokovnem kot splošno družbenem okolju. Rešitev s centralno varianto predstavljam zato, ker vem, da jo je mogoče zgraditi hitreje kot varianto I/3, če le politika zagotovi enako podporo, kot jo sedaj izraža zadnja štiri leta varianti I/3. V štirih letih se razen nejasnih rešitev, PGD za začetek morebitne gradnje dvotirne proge, nejasnih ocen stroškov za dvotirno progo, opredelitev parcel, ki lastniško še niso vpisane v zemljiško knjigo ter stalnim povečevanjem stroškov za neko dokumentacijo, ter poraznimi – koruptivnimi postopki predstavljanja projekta javnosti ni zgodilo nič operativnega. Nasprotno začela so se na vso silo pripravljalna dela, ki se bodo ustavila naslednji mesec zaradi pogojev Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper, (Uradni list RS, št. 43/05, 48/11, 59/14 in 88/15), v celoti člen 28, posebej alineja (3, 9, 10, 15, 17 in 22 – saproksilna vrsta hrošča) sečnja dovoljena od septembra do marca). Država, ki nima modernih zmogljivih transportnih poti bo ostala kot otok med sosedi. Nova generacija si zasluži, da jim pustimo v okolju moderne rešitve, ki so posodobljene, nizko energetske rešitve.

Izjavo o predvideni gradnji nove železniške proge DIVAČA - KOPER

Spoštovani, Civilno iniciativo za spremljanje gradnje II. tira železnice skozi območje KS Črni Kal, smo ustanovili z namenom pomagati krajanom, ki živijo na območju KŠ Črni Kal, kjer se predvideva gradnja nove železniške proge ali tako imenovanega II. tira Divača – Koper. V prvi vrsti je eden izmed naših ciljev, da bi nova železniška proga potekala tako, da ob koncu gradnje ne bi imeli na območju KS Črni Kal uničeni kar dve rodovitni dolini (Hrastovska in Osapska). Nikakor ne podpiramo gradnje enotirne nove proge na lokaciji Osapske doline (predvideni vladni projekt), kateri predvideva gradnjo samo enega tira. Pri čemer je potencialna gradnja levega tira je odmaknjena nekam v nedorečeno prihodnost. Tudi na Vladi RS sprejeti investicijski program jasno pokaže, da so vsi preračuni delani za gradnjo enotirne proge in to po enormni ceni 1,5 milijarde evrov. To bi pomenilo najdražji znani evropski kilometer železniške enotirne proge po ceni 55 milijonov evrov (vir: predstavitev IP, tiskovna konferenca Vlade RS 24.1.2019). Ne le da smo odločno proti takemu razsipanju denarja, ki za končno posledico nima normalne dvotirne proge, temveč dodatno še za okrasrazširjene tri daljše tunele, ki bodo ostali do nadaljnjega (najbrž za zmeraj) prazni in ki hkrati za enormen denar ne omogoča zaščite prebivalstva in okolja (križanje z avtocestnim viaduktom nad vasjo Gabrovica, nepovratno uničenje kanjona Glinščice in podzemnih jam pod Beko in Grižo). Vlada je na svoji 138. seji dne 8.6.2017 sprejela sklep, da se pridobijo potrebne pravne in strokovne podlage, ki bodo omogočile, da se predvidena železniška proga na odseku Divača-Koper v naslednji fazi nadgradi v dvotirno progo. S tem vlada ni sprejela odločitve, da se drugi tir železniške proge Divača- Koper dejansko nadgradi v dvotirno progo hkrati z gradnjo desnega tira, pač pa zgolj hipotetično. To ima za posledico, da bodo gradbeni posegi v širjenje servisnih cevi v polni profil še v večji količini obremenjevali lokalne deponije in povečevale promet, hkrati pa bodo povečali možnosti vdorapodzemne vode, oziroma bo njihovo armiranje primerno dodatno dražje. Vse to je v nasprotju z obljubami, ki jih je Vlada dajala prebivalstvu, ki je bilo v celoti zavedeno, saj je ostalo s staro progo, katere ostanek je nujen. Poleg tega pa bo obnova dotrajane obstoječe proge po podatkih MZI in DRSI odnesla še dodatnih 400 milijonov evrov. V okviru postopka sprememb državnega prostorskega načrta je zato smiselno ponovno preveriti še kakšno drugo, manj škodljivo traso za novo dvotirno progo, saj je edino taka gradnja smiselna za večji pretok tovora. Smiselno bi bilo tudi preiti na izmenični tok v tem odseku, saj gre za premagovanje velikevišinske razlike, kar je uporabno tudi pri rekuperaciji energije in bi pomembno zmanjšalo porabo energije ob povečanem pretovoru, poleg tega pa bi praktično odpravilo problem požarov v tunelih ali na prostem. Glede na vse že doslej zbrane informacije je naša CI odločna, da bo podprla vsak projekt nove dvotirne proge, ki bi ohranil vsaj eno od zgoraj omenjenih dolin in s potekom trase ne bi posegal v kakovost življenja krajanov in v neokrnjenost naravnih vrednot. v imenu Civilne iniciative za spremljanje gradnje II. železniškega tira skozi KS Črni Kal Dimitrij ČernicTel: +386 51 689 182

Časovni pregled dogodkov in dokumentov, ki so vplivali na izbiro trase 2. tira po varianti I/3.

Povzetek: V prispevku so, poleg opisa železniških prog iz 19. stoletja, navedeni tudi višinski podatki značilnih delov teh prog,. Omenjen je tudi potek variant novih tras glede na lego kraškega roba, ki ločuje Trst in Koper od zaledja In ocena posameznih variant tras, po italijanskemu konceptu prometnega koridorja, prilagojenih terenu skozi Slovenijo. Italija je, po padcu železne zavese, pričela razglašati velik pomen prometnega koridorja Barcelona - Kijev, ki naj poteka po ravninskih predelih severne Italije ob reki Pad, kjer so možnosti za gradnjo hitre železnice s tehničnimi elementi za hitrost 250 km/h. Vendar gradnja za tako hitrost postane problematična že na območju Trsta in nato še Kopra, še več, niti manjša računska. hitrost 160 km/h ne omogoča v ozkem pasu med obalo in kraškim robom prostorsko vzdržne umestitve, kaj šele ekonomsko upravičene trase. S časom se je pomen tega koridorja zmanjšal, saj se je pojavil nov, funkcijsko vzporeden koridor skozi Italijo in Avstrijo po novih progah. Italija je po cca 20 letih končala novo, malo obremenjeno progo Videm - Trbiž, Avstrija pa je pridobila EU sredstva za gradnjo predora pod Golico in s tem močno skrajšala progo Gradec - Beljak.Italija je zato, v soglasju s Slovenijo, leta 2010 sklenila zgraditi novo,cenejšo progo nad kraškim robom naravnost do Divače, kasneje po razgrnitvi DPN pa je še to odločitev preložila na leto 2050.. Vsi ti dogodki na nas očitno niso vplivali, sicer bi se morali zamisliti nad vzroki za spremembe pri sosedih in premislili o novem pomenu naše proge ter najti razvojno ustreznejšo in cenejšo traso proge Divača - Koper, ki je postala v celotni dolžini zaradi teh sprememb, predvsem tovorna proga. 1. Zgodovinski razvoj vseh železniških povezav na kraškem zaledju Kopra. Za začetek opis sedanjih prog med Divačo in Koprom in Divačo in Trstom. Leta 1876 je bila zgrajena proga Divača - Kozina - Pulj, od katere se za Prešnico odcepi leta 1969 zgrajena proga Prešnica - Koper.Obe progi se spuščata proti vzhodu pod kraškim robom: prva do Lupoglava, druga enako, vendar se pri Dolu pri Hrastovljah v serpentini obrne proti zahodu. Višinski potek odseka Divača - Kozina ni enakomerno padajoč, saj se od ž.p. Divača na n.v. 431,48 m, dvigne do ž.p. Rodik na n. v. 537,59 m, nato pade do ž. p. Kozina - Hrpelje na n.v. 490,77 m, dvigne do ž.p. Prešnica n. v. 502,39m in se spusti v Bivjah pred Koprom na n.v. 2,95m. Dolžina je 15,7km+28,1km= 43,8km. Strnjen opis odseka Divača - Prešnica je: trasa se v prvih 7,5km od Divače do Rodika dvigne za 106m, v naslednjih 4km do Kozine pade za 35m, v naslednjih 5km zopet dvigne za 6m in nato pade za 4m. Po kraški planoti poteka ca 6 km praktično vodoravno. Leta 1857 je bila zgrajena proga Divača - Sežana - Trst, ki se odcepi od proge proti Palmanovi pod Nabrežino in poteka ob morski obali cca 14,5km proti Trstu. Železniška proga za tovorni promet, dolga cca 13,0km pa se iz tržaške luke dvigne do Sežane in priključi na progo iz Palmanove. Če privzamemo za vse tri relevantne proge primerjalno točko na ž.p. Divača, ugotovimo da je oddaljenost potniške ž.p. Trst cca 45,8 km in tovorne ž.p. Trst cca 30,3km in ž.p. Koper 43,8 km. 2. Projektiranje nove železniške proge Že leta 1992 so po naročilu italijanskih železnic podjetji "ITALFERR" in"ISTRA" izdelali predhodno študijo tras proti Opčinam. V tej študiji sta definirana dva koridorja: Benetke-Trst in Benetke-Gorica z idejnimi zasnovami tras do LjubljanePriloga 1: Proga 250 situacija Variant Palmanova – Ljubljana Pomembna je ugotovitev, da so samo italijanske institucije in sicer: Italijansko Ministrstvo za transport in plovbo, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Občina Trst,Državne železnice Spa, TAV Spa, dne 17. aprila 1996 podpisale programski sporazum o začetku projekta odseka hitre železnice Benetke-Trst-LjubljanaOmenjeni odsek je sestavni del V. koridorja in poteka po sklepih M.O.U. transportnih ministrov z dne 16. decembra 1996, skozi: Italijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Ukrajino torej v konkurenčnih potekih skozi Slovenijo in Hrvaško ter skozi Madžarsko in Slovaško. V študiji avtorji ugotavljajo, da je smer Torino - Trst osnovna za železniški transport skozi industrijsko najbolj razvita območja, zainteresirana za izvoz v vzhodno evropske države in dovoz surovin, za razvoj prometa v pristaniščih na ligurski in furlansko-beneški obali ter zaposlitev interportov pri Torinu, Novari, Milanu, Veroni, Padovi in Červinjanu. Italijani so nam predložili dva snopa variant V. koridorja, danes imenovanega mediteranski, ki sta poimenovana kot nižinske in višinske varianta:- Nižinske variante so gradbeno zahtevnejše in dražje saj potekajo pod Kraškim robom večji del v predorih in- Višinske variante, ki so enostavnejša in potekajo neposredno proti Divači.Po usklajevanju s Slovenijo so se odločili za eno od nižinskih variant. Pomembnirazlogi za tako odločitev so:skrajšanje odcepov od železnice v V. koridorju proti Trstu in Kopru in s tem tudi skrajša oddaljenost od Divače. 3. Spremenjena trasa hitre železnice skozi Slovenijo zaradi odločitve Italije Pomembno za razumevanje vseh povezanih tras v sedanjem in projektiranem železniškem konceptu ja naslednje:Hitra železnica skozi Slovenijo bi se torej pričela pri vasi Draga na italijanski strani, ta bi se pri Socerbu razcepila v tir proti Divači in tir iz Divače. Odcep in priključek obeh tirov bi se izvedla v sredini predora T-2. Tak koncept strateškega načrtovanja je logično dal prednost tistim slovenskim variantam, ki so potekale čim bližje državni meji z Italijo. Posledično je bilo nujno razvijanje trase v serpentinah po geološko neugodnem tinjanskem hribu. Zaradi izven-nivojskega spoja obeh železnic v predorski gradnji je bila zasnova proge nujno dvotirna v ločenih predorskih ceveh. (leta 1996). Obe sodelujoči državi osnovnega cilja: bistveno skrajšanje obeh priključnih železnic iz Trsta in žel odseka iz Kopra na to traso V koridorja nista dosegli kljub izjemno dragemu izven nivojskemu priključku pod Črnim kalom. Zakaj je Italija odstopila od tega skupnega projekta ? Ostro nasprotovanje zamejskih Slovencev in pomanjkanje sredstev za izredno drago in ekonomsko neupravičeno gradnjo, so vplivali na Italijo, da je odstopila od variante, ki je bistveno vplivala na izbiro variante naše trase, projektirano za dvotirno železnico med Divačo in Koprom. Priloga 2. Izven nivojski spoj železniških tras pod kraškim robom. Sporazumno s Slovenijo se je Italija leta 2010 odločila za gradnjo višinske variante Devin – Divača. Ne glede na italijansko opustitev trase pod kraškim robom in za odločitev trase na Krasu, je Slovenija ostala pri izbiri trase, ki je bila vezana na nižinsko varianto. S tem je po mnenju Slovenije odpadel osnovni razlog za graditev dvotirne proge in padla je odločitev o gradnji samo enega tira, ki bi bil v prometni kombinaciji z obstoječo progo začasno drugi tir. Kako je lahko prišlo do odločitve o takšni "racionalizaciji"? Samo tako, da se je proglasila izbrana varianta trase za optimalno. Italija je v letu 2011 izvedla potrebne študije, na podlagi katere sta obe državi potrdili izbor predlagane višinske variante. Slovenija je nadaljevala s pripravo DPN za izbrano traso in ga razgrnila leta 2015. Še istega leta je Italija odstopila tudi od tega projekta višinske variante V. koridorja in si pridržala pravico, da se odloči leta 2050. Ne glede na odstop Italije od nižinske in nato tudi od višinske variante za V. koridor je Slovenija vztrajala na odločitvi o trasi izpred leta 2010., za katero velja, da racionalne trase za pretežno tovorni promet, z elementi za hitrost 160 km/h, ne moremo doseči. Nerazumljivo je zato, da izpeljanke opuščene trase iz leta 1996 še vedno navajajo podatek o hitrosti 160 km/h, Tabela spodaj nam da v ogled razvoj projektiranja tras v V. koridorju, s priključevanjem Trsta in Kopra 4. Zaključek Glede na ves historiat razvoja trase 2. tira - enotirna proga, je treba najprej ugotoviti, da obravnavana trasa ne bo nikoli del železniške proge Mediteranskega koridorja z mešanim prometom pač pa le priključek nanj. Iz vseh študij in realnega obsega prometa se bo na železniški povezavi Koper - Divača odvijal pretežno tovorni promet, ker ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja potniškega prometa. Pomembno je, da pri iskanju- projektiranju nove prometne infrastrukture najdemo ustrezne rešitve predvidenim prometnim tokovom in njihovi strukturi ter da ob tem ne pozabimo na razvojne komponente prostora, po katerem vodimo nove trase. Vprašanja za avtorje Investicijskega programa projekta 2. Tira iz leta 2019, ki ima gradbeno dovoljenje iz leta 2016 so naslednja:1. Dvotirna proga Divača – Koper:a. Zakaj ni bil izdelan projekt za omenjeni odsek in ocenjena njegova vrednost,če je končni cilj dvotirna proga?b. Kakšni bi bili stroški vzdrževanja obstoječe proge, če bi bila zgrajena nova dvotirna proga? Obstoječa proga zagotavlja prevoz potnikov iz območja 5 železniških postaj proti Kopru, hkrati pa bi omogočila razvoj zalednih dejavnosti Kopra v Kozini.c. Kaj pomeni v razvojnem smislu za Kozino ukinitev sedanje proge med Prešnico inKoprom z uvedbo kolesarske steze? 2. Nova enotirna proga Divača – Koper (2. tir):a. Kakšna je; v odstotkih in absolutnem znesku vrednost enotirne proge zreševalnimi cevmi v končnem profilu železniške proge?b. Kolikšni bodo stroški obratovanja in vzdrževanja dveh enotirnih prog do časazgraditve dvotirne proge? Koliko bodo večji od stroškov pod tč.1? 3. Dograditev enotirne proge (2. tir) v dvotirno:a. Kakšni bodo stroški dograditve enotirne proge v dvotirno, upoštevaje pritem stroške oviranja prometa v času dograjevanja portalov in portalih platojevpri predorih brez reševalnih cevi?b. Kaj in koliko pomeni v varnostnem in prometnem smislu opremljanje reševalnihcevi v funkcijo drugega tira? Kako bi potekalo v tem primeru reševanje?c. Kako bodo potekala gradbena dela na vrtanju nezgrajenih predorskih cevi inviaduktov , po katerih poteh se bo odvažal izkopni material in v katere nove aliponovno odprte, že sanirane deponije? Če je vrednost zgraditve takoj zgrajene dvotirne proge 100, kakšni sta vrednosti graditve enojnega tira in fazno grajene dvotirne proge? Šele odgovor na zgornja vprašanja in ovrednotenje problemov nam bo omogočil pravi vpogled na pravilnost izbire fazne gradnje. Posebej naj poudarim, da pa še vedno ne bomo dobili odgovora na to, zakaj ni bila izbrana varianta, ustreznejša prometnemu pomenu tega odseka v mreži mednarodnih prog. Ob sklepu naj poudarimo, da smo pri grobi oceni dobili rezultate, da predložena centralna varianta bistveno bolje odgovarja na zgornja vprašanja in zagotavlja ob skrbno vodenem projektu hitrejšo zgraditev dvotirne proge.

Faktor z Bojanom Požarjem o 2. Tiru. Gosta v oddaji sta bila dr. Jože Duhovnik in Ivan Simič

TEŠ 6

Zvjezdan Radonjić, sam proti mafiji !?

Slovenija potrebuje sodnike kot je Zvjezdan Radonjić -  poštenost, strokovnost in pogum. Potem v sodnih dvoranah ne bo več odmevalo PRASICA. Kdo od odgovornih za konstrukt o Milku Noviču  bo zdaj odgovarjal ? Majhenič se je skril v luknjo-naj se SOOČI z Novičem.  Tožilka pa še kar bluzi in in neki vrinjeni pooblaščenec  Miha Kunič z njo ! Pokvarjeni novinarji v asistenci z raznimi Jureti Godlerji niso nič boljši. Radonjiču grozijo s suspenzom. Velka čast in zahvala mu gre, da ne podleže pritiskom. Je Kemijski institut leglo mafije, ki se skriva za znanost ! In so Centri odličnosti, centri pokvarjenosti !? MILKO NOVIČ ni KRIV - je POPOLNOMA nedolžen in OPROŠČEN. S tem naj bi bilo  konec KRIMINALA v slovenskih SODNIH DVORANAH ? Vsa čast za pogum sodniku Zvjezdanu Radonjiču, ki je razkril grožnje nanj in zahteve, da mora Milka Noviča OBSODITI. A zmagali sta RESNICA IN PRAVICA. Smrt sodnemu fašizmu in svoboda narodu ! Ampak enak problem so tožilci: Ista tožilka preganja ljubljanskega župana, FUK-FEHTARJA Jankovića, zato da ga ščiti, balkanske bojevnike si ne upa pripeljati pred roko pravice. Za Noviča pa blebeta »NEKAJ ŽE MORA BITI« !  Radonjć  je danes povedal, da v stalinističnih procesih ni primera, ki bi bil enak načinu MALTRETIRANJA v procesu proti dr. Noviču. Na izpitu so padli vodilni mediji in padla je JAVNA MORALA, ki je pravzaprav ni več. Kdaj in kako bo prišlo do očiščenja in pomlajenja ? Sodniški novi razred ni v službi resnice in pravice, ampak v službi mafije, ki kolaborira s politiko na oblasti, zato in tako, da so spremembe sistema vedno take, da vse ostaja isto. Pravniki so zavozili to državo, zdaj bi bil čas, da jo potegnejo iz blata in se sami očistijo prtljage vekih svinjarij in zločinov v sodnih dvoranah. Po primeru Milko Novič, naj nikoli več ne bi bilo tako kot je bilo ! Predsednik države naj naredi inventuro javne morale, javne pokvarjenosti, pred katero vsi mižijo. Od Velikega poka uvoženega iz Finske do Velikega tedna 2019, ko je minilo 11 let. Enajst let sprenevedanja, da je v sodstvu vse v redu. Na rehabilitacijo čakajo še v nebo vpijoči primeri – Dragica Jalševac , Ivo Perić. Za mnoge niti ne vemo. To so  zgodbe za filme po zgledu SRAMOTA , ki je pokazal uničeno življenje in krivico storjeno Martinu Uherniku in še danes je pravi zločinec pravosodna “poslovna tajna”. Kot pri Ivanu Krambergerju.  Glavno vprašanje pa ni kdo so storilci, ampak KDO SO NAROČNIKI !!!  Ivan Cankar bi rekel: KRISTUS BI SE ZJOKAL nad nesrečnim narodom, ki v sebi tišči in zatajuje tolikšno zlo,  Tu ne gre za sodne zmote, tu gre za KRIMINAL,  ki skozi sodne postopke zavestno  proizvaja nadomestne morilce zato, da se roka pravice pravih  morilcev  nikoli ne bi dotaknila. Kajti ti bi pokazali na naročnike ! Čas je za streznitev in pokoro. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še JAVNOST ! Gre za OČIŠČENJE IN POMLAJENJE - za prehod iz KRIVOSODJA v PRAVOSODJE in sodnikov eksekutorjev  v   spoštovanja vredne ljudi v službi PRAVICE in RESNICE. Take kot je gospod RADONJIĆ, sodnik z veliko začetnico ! SODSTVO je NA DNU, NA SLEPEM TIRU,  čas je da splava iz lastne greznice  in  odpre  pot v novo  poglavje, ko bomo ljudi - nosilce zla, imenovali s konkretnimi priimki in imeni, pogumne in poštene sodnike pa spoštovali ne kaznovali !  Vili Kovačič Državljan K

Sodba Vrhovnega sodišča

Sodba je dosegljiva na tej povezavi. V kratkem jo bomo objavili tudi v obliki objave z možnostjo kopiranja besedila. 

Kaj bo potem, ko Matevž Krivic ne bo več neformalni varuh človekovih pravic in pravne države.

O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič (sodba št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017) Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. Esej bi morda lahko bil naslovljen tudi kot »O standardu – in ustavnopravni vrednosti – razumnega dvoma.« Ali pa »Kdaj je pravna nevzdržnost sodbe v kazenskem postopku očitna.« In podobno. Takšno besedilo bi lahko vključevalo (ali bi moralo vključevati) številne citate iz knjige Boštjan M. Zupančič et al.: Ustavno kazensko procesno pravo (Pasadena). Ali pa iz tematsko sorodne knjige Zlatko Dežman, Anže Erbežnik: Kazensko procesno pravo Republike Slovenije (GV Založba). Seveda bi bilo treba citirati tudi pomembne sodbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pa pravoslovna avtorska dela … Katero koli resno pravoslovno delo bi študijsko brali, katero koli predavanje kompetentnega predstavnika enega od pravosodnih poklicev bi poslušali (na kanalu Youtube med drugim najdemo sijajno predavanje tožilca o brezpogojni – pravni, etični in moralni – zavezi tožilcev k iskanju gotove RESNICE glede storitve kaznivega dejanja, razlogih zanj, krivde storilca in pravične – glede na prav vsa dejstva in okoliščine storjenega dejanja in življenjskih okoliščin storilca -, ne le zakonsko predpisane kazni), pri vseh bi našli isto kategorično jedro: natančno in skrbno je treba pretehtati PRAV VSE razpoložljive dokaze, ki so na voljo (prav vse!), dati storilcu in njegovi obrambi na voljo PRAV VSE razpoložljive in razumne možnosti za obrambo, človečno upoštevati PRAV VSE okoliščine posameznega primera in predlagati kazen, ki bo v vseh pogledih in po najboljši presoji PRAVIČNA v vseh pogledih, utemeljena pa z gotovostjo glede RESNICE ONKRAJ SLEHERNEGA RAZUMNEGA DVOMA. Zato se nikoli ne bi smelo zgoditi, da sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ne da bi za to imelo pravno neizpodbiten razlog: od materialnih dokazov, do zaslišanja prič in izvedencev. Prav vse, kar sodišču koristi za doseganje dokaznega standarda prepričanosti/gotovosti in prav vse, kar se pred sodiščem pojavi kot dokaz, mora sodišče analitično, skrbno in brezpogojno nepristransko (objektivno, neosebno in neprejeducirano) upoštevati pri končni sodbi in njeni obrazložitvi. Če gotovost onkraj razumnega dvoma v dokaznem postopku ni dosežena je pravna, etična in moralna dolžnost tožilca in sodišča, da ugotovita obstoj stvarno utemeljenih razlogov za ustavitev kazenskega postopka ali oprostitev obtoženca in njegovo izpustitev na prostost. Podobno velja za odrejanje PRIPORA: ta nikoli ne sme biti oportunistična zadovoljitev čustvenih pričakovanj javnosti, izraz osebnega odnosa do storilca in očitanega kaznivega dejanja, predhodna in s tem prejudicirana »kazen« za obtoženca, oziroma karkoli drugega, razen PRISILJUJOČA NUJNOST glede na zakonsko predpisane pogoje za odrejanje pripora. Karkoli drugega, kakršno koli drugačno razmišljanje in odločanje sodišča, na predlog tožilstva, je skrajno zavržno dejanje, ki mu ni mesta pri opravljanju tožilske ali sodniške funkcije. Vse drugo je vladavina (ustvarjanje in uresničevanje) neprava. Med vsemi zavržnimi dejanji pri opravljanju pravosodnih poklicev pa so najbolj zavržna početja, s katerimi se osumljenci ali obtoženci kaznivih dejanj vnaprej 'obsojajo' pred mediji in javnostjo – pred t.im. neformalnim sodiščem javnega mnenja: z razkrivanjem identitete kazensko preganjane osebe pred javnostjo, globokim in grobim poseganjem v njegovo zasebnost, vztrajanje pri zatrjevanju obstoja kaznivega dejanja in posameznikove krivde zanj »za vsako ceno« in ne glede na razumne sklepe ob najboljši presoji materialnih dokazov, odrejanje pripora brez prisiljujoče nujnih razlogov zanj ipd. … Končno pa pomeni odločanje v nasprotju s sodbami višjih sodnih instanc, prav posebej pa odločitev ustavnega sodišča, zavržno ravnanje uradnih predstavnikov pravosodja brez primere. Dovolj sodnih obravnav sem si na slovenskih sodiščih ogledal od leta 1995, da lahko zatrjujem izkustvo: omenjeni odmiki od vladavine prava se dogajajo. Moj odnos do prava in dela sodišča pa mi pravi: to se zgodi prepogosto. Zgodila se je tudi očitna nepripravljenost na obrambo (četudi kdaj zaradi resničnega pomanjkanja časa za dobro pripravo) pri zagovornikih po uradni dolžnosti. Ali pa molčeča pasivnost zagovornice pri izpovedi policista, ki je jasno in neizpodbitno utemeljila nezakonito zbiranje dokazov pri hišni preiskavi. Pa očitna pristranskost izvedenca, ki ga je izključno na predlog tožilstva in ugovor obrambe zaslišalo sodišče. Tudi kapciozna in sugestibilna zasliševanje prič in obdolžencev so se zgodila. Pa sodniško zasliševanje prič in obdolžencev, ki je očitno odražalo prejudicirani odnos do njihove krivde, ali pa željo, s kakšno sodbo naj se konča sodni postopek. Glede tega sem bil že leta 1996 prepričan, da ima prof. Boštjan M. Zupančič prav: s tako intenzivno, vpeto in odločilno vlogo pri zasliševanjih na glavni obravnavi, kot jo imajo v slovenskih kazenskih postopkih sodnice in sodniki, ni mogoče vnaprej zagotoviti optimalne poštenosti kazenskega postopka. Navsezadnje pa niti z vlogo sodnikov porotnikov in sodnic porotnic, kot je uveljavljena sedaj. Sodba Matevž Krivic (seveda ne samo on) ima prav; vsaka sodba, ki se v kazenskem postopku sprejme z dokazljivo, ali nemara kar očitno kršitvijo načela »v dvomu za obtoženca« (in dubio pro reo), pomeni kršitev temeljnega načela zakonitega sojenja, posledično pa napačno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava in kršitev zahteve po nepristranskosti sojenja Dr. (doktor z doktoratom) Novič je bil obsojen na petindvajset letno zaporno kazen. Zaprt je bil štiri leta! * Kljub temu, da je Ustavno sodišče glede tega ugotovilo, da ni bilo tako, kot bi po pravu moralo biti. Pa tudi zato, ker pri tem sodišče ni šlo dlje od deklaracije. * Res se to ni dogajalo in zgodilo brez dokazov. A v takem primeru in podobnih primerih ne sme biti niti sence razumnega dvoma – o izpolnjenosti pogojev za »zaprtje« (pripor ali zapor – odvzem svobode!) in o krivdni storitvi očitanega kaznivega dejanja. Takoj, ko sodišča … 'popustijo' pri tej kategorični normi vladavine prava, se rušijo temelji pravne civilizacije. Obsodba, ki temelji na možnosti, verjetnosti ali celo veliki verjetnosti, da je obtoženec res zagrešil očitano kaznivo dejanje, to ni dovolj za zakonito obsodbo v kazenskem postopku. Krivic v pravnem mnenju zapiše: »V tu obravnavanem primeru je bilo to načelo«, ob dvomu v korist obtoženca«, prekršeno tako očitno (pred očmi javnosti, ki je sojenje spremljala ob veliki medijski pozornosti), da je to skoraj nepotrebno posebej utemeljevati.« Kritika dela sodišča bi težko bila večja, strožja. Spregled, ali nemara celo ravnodušnost do takšnih ugotovitev pa srh spreletavajoče stanje kulture, omike, duha in pravnega režima. »Niti en izvedeni dokaz (od analize strelnih delcev prek analize telefonskih signalov in možne poti obtoženca v danem času od doma do mesta kaznivega dejanja pa vse do presoje možnih motivov obtoženca) ne izključuje razumnega dvoma, da bi bil storilec lahko tudi kdo drug – to negotovost in dvome pa še enormno povečuje ravnanje tožilstva, ki možnosti, da bi bil storilec lahko tudi kdo drug, sploh ni resno in temeljito raziskovalo, sodišče pa je kljub neprestanemu opozarjanju obrambe vse to spregledovalo oziroma ocenjevalo kot nepomembno za zakonitost sojenja… Sam tu posebej opozarjam zlasti na popolno pavšalnost, neargumentiranost in vsebinsko zgrešenost tistega dela sodbe pritožbenega sodišča, kjer so navedbe pritožnikov zavrnjene takole: Siceršnje navedbe pritožnikov v tem sklopu, kako bi lahko obtoženi po hitenju na kolesu in prihodu na parkirišče vedel, kje je oškodovanec; če je že prišel ali je še na poti; kje naj ga čaka in da je tudi streljanje v stanju utrujenosti vprašljivo; ter kako bi obtoženi sploh vedel, kdaj bo v stanovanju ostal sam; da tudi sicer ni vedel, da naj bi obtoženi na zabavo zamujal in da tega tudi ni poskušal pri komerkoli izvedeti ter da niti ni vedel, kje se odvija sindikalna zabava; so okoliščine in pomisleki, ki po vsebini ne predstavljajo pritožbenih navedb, po vsebini pa tudi niso odločilnega pomena za ugotavljanje, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo je bil storilec. Vsa ta vprašanja bi sodišče lahko štelo za nepomembna za zakonitost sodbe in bi jih lahko pustila neodgovorjena samo v primeru, če bi bilo res zunaj razumnega dvoma dokazano, da je obtoženec storil to kaznivo dejanje – ker niti en nedvoumen (in druge razumne možnosti izključujoč) dokaz za to v tej zadevi ni bil izveden, pa je gornje stališče pritožbenega sodišča povsem nesprejemljivo in izrazito pristransko (v škodo obtoženca). Vrhunec pa je pristranskost obeh sodišč pri presoji vseh možnih (razumnih) dvomov v dokazanost krivde dr. Noviča dosegla že po izrečeni prvostopni obsodbi in pred odločanjem o pritožbi, ko je postalo znano, da se je začel kazenski postopek zoper drugo določeno osebo XY (sprememba je moja - AT) (zaradi suma naročitve umora predstojnika oddelka v isti instituciji, katere direktor je bil umorjeni dr. Jamnik), in celo to, da je bil isti XY med tistimi, ki so bili od policije na začetku raziskave umora dr. Jamnika povabljeni k odvzemu vzorcev streljanja, a je prav XY kot edini med njimi to odklonil. Naravnost simptomatična (značilna) za izrazito pristranski in nezakonit odnos pritožbenega sodišča do vprašanja možnih dvomov, da bi umor dr. Jamnika lahko zagrešil tudi kdo drug, je argumentacija, s katero višje sodišče v točkah 108-113 odreka dotedanjim ugotovitvam v kazenskem postopku zoper določeno drugo osebo kakršenkoli pomen pri sojenju dr. Noviču.« Pravno mnenje Krivica je obsežno, točkovno argumentirano. V celoti ga, po dogovoru, ne bom prilepil v ta spis. Tistega, kar Krivic argumentira in mu pritrjujem, ne bom obračal s svojimi besedami. Bom pa izluščil še nekaj delov. Pritožbeno sodišče je poudarjeno zapisalo, da določena druga oseba v zadevi umora dr. Jamnika »nikoli ni imel statusa osumljenca«. A prav to vzbudi dvom v pravilnost postopanja policije in tožilstva. Pritožbeno sodišče pa je navedlo nasprotno: da se sodišču ob tem, ali bolje zaradi tega dvom ne poraja. A že glede na samo vsebino obrazložitve odločitve sodišča, ki zadeva postopanje policije in tožilstva, posebej glede »neodvzema brisa« drugi osebi je obstoj DVOMA očiten. In še bolj očiten ob vsebini, ki sledi in zadeva izpoved priče. Zlasti v delu, kjer priča izpove, da naj bi XY »grozil z razstrelitvijo inštituta, da se mu bo (umorjenemu-AT) maščeval in podobno«. Pritožbeno sodišče glede tega zapiše: » … vse navedeno ne predstavlja nobene resno izkazane navezave na kakorkoli konflikten odnos XY z J. Jamnikom v nadaljnjih letih, še manj, da bi bilo iz navedenega moč razumno sklepati na kakršnokoli vpletenost XY v umor J. Jamnika«. Te, kasneje umorjenemu dr. Jamniku neposredno izražene grožnje za sodišče »ne predstavljajo nobene resno izkazane navezave na kakorkoli konflikten odnos«. Besede, ki naj bi jih dr. Novič izrekel v »gostilniški debati«, »o seznamu za fentanje«, pa sodišče sptrejme kot enega od ključnih dokazov za Novičev motiv za umor. Krivic zapiše: »Pristranskost sodišča pri presoji možnih motivov za umor je tu povsem očitna.« Krivic potem točkovno analizira odločitev sodišča v tč. 112 in 113, kjer sodišče, glede na dokaze kot celoto, prezre očitne razloge za razumni dvom. Glede tč. 114 pojasnjuje Krivic: »dva izvedenca sta pri ključnem dokazu dopuščala možnost, da najdeni sledovi pri dr. Noviču ne izvirajo iz streljanja pri umoru, toda tudi to je tudi za pritožbeno sodišče je nepomembno!« Potem pa sledi stavek, ki ga je Krivic tudi na oddaji Tarča upravičeno in pravilno navedel kot stavek, ki že sam po sebi zadošča za razveljavitev sodbe: »da vsi izvedeni dokazi, kakor jih je ocenilo prvostopno sodišče, po presoji pritožbenega sodišča »omogočajo zanesljiv zaključek, da je vrsta, obseg in kvaliteta zbranih dokazov takšna, da kaže, da je prav obtoženec umoril oškodovanca«. Sodišče pride do «zanesljivega zaključka«, da »dokazi kažejo na krivdo obtoženega.« Osupljivo neverjetno in skrb zbujajoče. Krivic ima prav: zbrani dokazi morajo biti taki, da krivdo dokazujejo, onkraj razumnega dvoma, ne pa, da samo kažejo nanjo. Temu zapisu ne pripisuje lapsusa, ampak ga označi za »jasen znak, da se je pritožbeno sodišče zavedalo, da z izvedenimi dokazi razumen dvom v krivdo obtoženca nikakor ni bil izključen« in je »s previdno formulacijo skušalo najti (nedopustno) srednjo pot med ugotovitvijo, da je bila obtožencu krivda dokazana (onkraj razumnega dvoma) in ugotovitvijo, da dvom (ne eden, ampak cela vrsta) ostaja.« Nekdanji sodnik ustavnega sodišča Krivic sklene: »tako eklatantno kršenje (ne eno samo, ampak prav pri vseh izvedenih dokazih) tega načela ne pomeni le napačne ugotovitve dejanskega stanja, ampak tudi napačno uporabo materialnega prava – hkrati pa tudi kršitev zahteve po nepristranskosti sojenja. Že v pritožbi pa je bilo navedeno (kar tudi pritožbeno sodišče citira v 27. točki obrazložitve), da tako ravnanje sodišča pomeni hudo kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic ter spoštovanja domneve nedolžnosti… Taka sodba je hkrati tako očitno napačna, da jo je šteti za arbitrarno, kar je eden od razlogov, iz katerih lahko pravnomočno sodbo razveljavi tudi Ustavno sodišče.« Tudi v nadaljevanju pravnega mnenja Krivic natančno analizira vse navedbe sodišča, podobno kot zgoraj. Tudi vprašanje, ali so sploh podani kazenski znaki kaznivega dejanja, za katero je bil obtoženec obsojen in za vprašanje ustreznosti višine kazni, glede na zatrjevani motiv »brezobzirne maščevalnosti«. Argumentaciji sodišča (»vsebina kazenske sodbe mora biti v njej jasno izražena, ne pa podvržena domnevam in ugibanjem«) očita nesklepčnost oziroma nelogičnost. Bistvo njen nelogičnosti odrazi predvsem v stavku: »Zavzemanje pritožnikov pri višjem sodišču … ni moč ocenjevati drugače kot pravilno ugotovljen znak kaznivega dejanja …« In postavi vprašanje: »Če je zavzemanje pritožnikov v pritožbi pravilno, zakaj pa potem pritožbi (v tej točki) ni ugodeno? Ta argumentacija je torej že sama po sebi nejasna oziroma protislovna (kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka).« Vse do stavka o višini kazni in utemeljitve sodišča: »je bila presoja obteževalnih okoliščin pravilna, obtožencu pa izrečena dolgoletna, a pravična in primerna kazen, ki je obtoženca doletela le zato, ker je oškodovanca umoril«. In sklene: »Neprimernost in nepravičnost tako visoke kazni (ne glede na nedokazanost krivde) je namreč naravnost kričeča in to kar iz dveh razlogov: prvič, ker je bila višina kazni določena brez ugotavljanja in tehtanja olajševalnih in oteževalnih okoliščin, in drugič, ker izrečena kazen 25 let zapora ni v nikakršnem sorazmerju s precej nižjimi kaznimi, ki so bile v približno istem času izrečene za umore, izvršene na mnogo hujši način (npr. za znani in okrutni umor, sneman na video, ali za grozovito izveden umor s 25 udarci s sekiro itd).« Argumentaciji sodišča argumentirano očita še bistveno kršitev pravil postopka z zavrnitvijo zaslišanja Ane Jamnik. Kritika Zdi se, da se bo sodni postopek v tej zadevi nadaljeval. Krivic in odvetnik g. Ježek sta ga že označila kot »nadaljevanje mrcvarjenja posameznika.« Nista pretiravala. Takšno odvijanje sodnih postopkov v kazenskih zadevaj je za človeka ponižujoče ravnanje, oškodovanje osebnega dostojanstva, dobrega imena, ugleda, časti, zasebnega življenja … Gre za protiustavno početje. Tudi za protikonvencijsko ravnanje. Do tega ne smemo biti ravnodušni, še manj odobravajoči – npr. v smislu formalističnega sprijaznjenja s spoznanjem, »da tako pač je.« Ne sme biti tako. Ne znam, ne zmorem, skoraj nočem –povsem- razumeti ljudi, zaposlenih v pravosodju ali na pravnih fakultetah, ki ob tem – pa naj soglašajo ali ne – ostanejo ravnodušni. Če ostanejo ravnodušni. Deloma razumem, ko molčijo. Deloma zato, ker se je pri nas izoblikovala in premočno utrdila praksa označevanja javno objavljenih strokovnih kritih sodniškega dela in/ali odločitev sodišč kot »nespodobnih, neodgovornih, pavšalnih, populističnih, škodljivih za ugled in avtoriteto sodstva, napad na sodstvo, rušenje pravne države« ipd. Pa da naj se ne bi smelo komentirati nepravnomočnih sodnih zadev. In da se nekončanih ustavnosodnih presoj ne bi smelo komentirati. Končno pa to stališče obkroži polje in trči v svoje izhodišče; nič sodniškega naj se ne komentira, če se to počne KRITIČNO. In kritiko se praviloma enači… kar izenači z glasnimi protesti pred sodno palačo. Celo s preglasnimi protesti pred sodno palačo. In celo s protesti, ki gredo z besedami, tonom in premiki telesa preko meje spodobnega. Oh. Ljudje, tudi profesorji in profesorice, imajo radi življenjski in delovni mir. Tega jim ne gre zameriti. Podajati se na javno tnalo, vsakič znova in dolgo časa, povzroča prav to – nemir. Ne notranji. Tisti, ki prihaja od zunaj. In marsikdaj povzroči tudi škodo – ali večjo škodo. A ta je pretežno nadzorljiva in deloma pomirljiva. S tisto, ki jo vesti in osebnosti povzročita molk, ko bi človek smel in moral spregovoriti, je drugače. Tarča Ogledal sem si oddajo Tarča. Ponovno. Nisem bil presenečen. Matevž Krivic je kratko pojasnil bistvo zadeve/primera/problema in zavzel držo, ki je povedala zelo veliko; preutrujeno je obmolknil. Tisti trenutek, ko je obmolknil je bilo dovolj. Zanj. Zame. Za najine kolege in kolegice. Za mnoge. A, kot se zdi, še vedno za izrazito manjšino. Za 'neogroženo' manjšino, pravijo. Morda imajo prav. Razumem predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, da bo branil sodstvo, sodišče, kolegice in kolege, sklepe in sodbe. Njegova drža je bila dostojna, spoštljiva. Morda sem v njej prepoznal vsaj malo zadrege. Morda bi tudi sam želel povedati več ali drugače od tistega, kar je z besedami in tonom povedal. Ko je – tako se mi je zdelo - sledil želji po mehki, vsaj malo zaskrbljeni, iščoči spravljivosti in jezikovnem umirjanju. Pozorno sem ga poslušal. Zato pa nisem preslišal tistega, čemur prepričano ne pritrjujem. Na primer izjavi, ki sem jo razumel kot močno sugestijo, da stroge ocene in ostre kritike dela sodišč niso odgovorno početje pravnikov. Ali pa, da ob primeru, kot je primer dr. Noviča, »ni potrebno biti plat zvona.« Pa da »ni korektno iztrgati posameznega stavka iz konteksta sodbe.« Tudi, da stranke v postopkih »bombardirajo sodišče z dokazi« - in, kot sem razumel, se prav taka napaka lahko pripeti. In – kot sem razumel - jo je treba razumeti. Da je treba razumeti, če sodišče »kaj izpusti.« Ker so bile izjave dane v točno določenem in jasnem kontekstu točno določenega sodnega primera in točno določenih napak v točno določenih odločitvah dveh sodišč, ničemur od tega ne pritrjujem. Tudi ne smem. Takšnim izjavam in tu predstavljenemu razumevanju takšnih izjav odločno nasprotujem kot konceptualno in poklicno-etično nesprejemljivim. Vsekakor pa pritrjujem, enako kot mnogi kolegi in kolegice, jasnemu stališču predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, da naj višje sodišče samo izreče oprostilno sodbo, kadar so za to podani stvarni razlogi. Tudi, da je pravni sistem zakonsko prenormiran. A tu spet trčimo ob problem: večkrat se zgodi, da sodnice in sodniki sami sugerirajo zakonodajalcu dodatne zakonopisne posege v zakone, kadar bi in četudi bi sami smeli IN MORALI prevzeti odgovornost za njihovo (ustavno pravilno, pravno prepričljivo in v duhu pravnega režima kot celote dopustno) RAZLAGO. Sklep Dobro delo sodišč ustvarja dober vtis o dobrem delu sodišč. Dobro delo sodišč ustvarja spoštovanje institucij, poklicno samospoštovanje in mirno vest sodnikov in sodnic – tam, kjer vest še žari. Dobro delo sodišč se izraža v kakovosti vsebine obrazložitev odločb sodišč, ne v goli statistiki. Odraža se tudi v odnosu predstavnikov sodne veje oblasti do utemeljene in dobroverne kritike sodnih odločitev. In v drži, ko jo sodnice in sodniki zavzamejo do tistih sodnih odločitev, ki se nikdar ne bi smele zgoditi. Pravoslovna kritika dela sodišč prispeva k dobremu delu sodišč. Kritične pravoslovne analize in ocene dela sodišč niso rušenje pravne države, ampak njena obramba. Niso rušenje avtoritete in ugleda sodstva, ampak skrb zanju. Svoboda ni v molku, ampak v komuniciranju. Demokracija ni v pasivnosti, ampak v aktivnemu angažiranju. Etiko – v pravu, politiki in akademiji - krepi izpostavljanje in kritično angažiranje, ne umik v popolni mir, v slonokoščeni stolp. Izoblikujem predstavo o času, ko Matevž Krivic ne bo več neformalni varuh človekovih pravic in pravne države. V predstavi se zazrem v izpraznjeni prostor. Ta prostor ne sme biti izpraznjen. Naj bo sodstvo močno, naj ima legitimno avtoriteto, ki mu v ustavni demokraciji pritiče. Samo močno in avtoritativno sodstvo lahko ustvarja zgledni pravni režim in vladavino prava. Končno to lahko zagotovi kakovostno delo ustavnega sodišča. Za to nam zares gre – Krivicu, meni in mnogim drugim. Morda ne gre prav vsem ljudem za to. Morda so samo načini, kako gre različnim ljudem res za to, pač drugačni. Želeti si je, da bo najdena skupna točka oprijema, skupna pot v funkciji učinkovitega doseganja istega cilja. Prisiljujoče nujnega cilja. Andraž Teršek

Zapacan pravosodni sistem - primer dr. Milko Novič. Kdo je dejansko dal likvidirati dr. Janka Jamnika?

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti (trajalo je kar pol leta od vložitve pritožbe, op. p.), ki jo je zoper obsodilno sodbo za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika vložil Milko Novič. Sodišče se je za izpust odločilo na podlagi uveljavljanja kršitev pravice do obrambe. Ali je sodišče sodbo razveljavilo ali je Noviča oprostilo, za zdaj ni znano - odločba še ni vročena strankam (Delo, 12. sept).   Darko Majhenič Brez materialnih dokazov in prič je direktor NPU Darko Majhenič 22. dec. 2014 (le šest dni po streljanju pri Via Boni) javno obdolžil kemika dr. Milka Noviča, do leta 2009 zaposlenega na KI, umora takratnega direktorja KI dr. Jamnika. Neverjetno, krivec za umor je bil prepoznan (določen?) in priprt že prvi teden po dogodku, medtem ko je nadaljevanje potekalo v nerazumno dolgem času (roku). Že obtožnica je bila vložena zadnji trenutek, pol leta po priprtju. Preiskovalni sodnik, pokojni F. Hribar je, pred tem, za medije izjavil, da nobena priča ni obremenila Noviča! Tudi sojenje, ki sem mu redno sledila v sodni dvorani, je nakazovalo, da je »treba zadevo čim bolj zavlačevati«. Od odločitve sodnice za mnenje nemškega inštituta (izvedenec sodišča F. Sablič je trdil, da izvirajo ostanki strelnih delcev iz najdenega tulca, izvedenca obrambe, hrvaški balistik in dr. kemije z Inštituta JŠ pa, da gre za ostanke več vrst streliva) je minilo do pričanja nemškega balistika kar 10 mesecev! Čeprav sta nemška balistik in kemičarka menila enako kot oba izvedenca obrambe, pa je sodnica Koleta upoštevala le mnenje izvedenca Sabliča (zahtevo obrambe po izvedencu tudi kemijske stroke je zavrnila) in je Noviča 13.4.2017 obsodila za umor Jamnika na 25 let. Obsodba je bila nerazumna tudi, ker NFL sploh ni imel akreditacije za analizo GSR delcev (Sablič je lažno trdil nasprotno), na kar je obramba ves čas opozarjala, sodnica pa opozorila ni upoštevala - preverila. Le zakaj? Zgoraj navedena dejstva opozarjajo, da pri sojenju in obsodbi Noviča ni šlo le za strokovne napake, saj tudi laiki vemo, da mora pri obsodbi veljati načelo »brez sence razumnega dvoma«! Vendar se je v nadaljevanju (po pritožbi obrambe) na Višjem sodišču zgodba ponovila (sic!). Senat sodnikov je potrdil prvostopenjsko sodbo kljub temu, da je sodnica poročevalka priznala, da NFL v času izdelave poročila ni bil akreditiran za te raziskave! In še, prvi dan sojenja je bilo na zahtevo obrambe obravnavano poročilo z zaslišanja dr. Kobeta v povezavi z priprtim Libanoncem, kemikom M. Stephanom, ki je bil med osumljenimi za umor dr. Jamnika, pa se je preiskavi »izognil«. Po končani zaprti razpravi so iz dvorane stopili zadovoljni in nasmejani Novič in odvetniki ter poparjena tožilka Žgajnarjeva in njena sodelavka. Drugi dan sojenja (22.12.2017) pa smo doživeli šok. Najprej sodnica ni dovolila, da bi pričala mati umorjenega, nato je sledila potrditev sodbe in zaporna kazen 25 let! Po izrečeni sodbi je sodnik Štrukelj gledal v tla, Merčunova je nepremično srepo gledala v daljavo, Živičeva pa govorila s zapisničarko. Ob odhodu iz dvorane sem jih pogledala in glasno dejala: »Sramota!« »Nisem kriv, krivca bo našlo pravosodje z organi pregona,« je novinarjem (javnosti) povedal Milko Novič, potem ko je bil izpuščen z Doba. Toda, bodo pravega krivca iskali? V pomoč bi jim morale biti tudi kamere, ki kažejo organizirano skupino »izvajalcev«. Vendar, nekdo je v ozadju likvidacije(!) Jamnika. Jamnikova starša pa zanima le še, zakaj je moral njun sin umreti. Iva Pavlin Žurman

NE PREZRITE

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

11.05.2018

Politika si je spet zaželela korupcijski projekt. In pri temu početju jih lahko ustavimo samo odgovorni državljani!

10.05.2018

Na 2. tiru se že stopnjuje ropanje in korupcija! Protihrupne ograje ne bodo stale 3.3 mio €, ampak 5.4 mio € !!!

DATUMSKO IZIGRAVANJE USTAVNEGA SODIŠČA – KAM JADRA SLOVENSKO USTAVNO SODIŠČE !?

Nova odkritja pri pregledovanju dokumentov za projekt drugi tir. Potvorjeno gradbeno dovoljenje za 2. TIR!!!

STRICI SO MU POVEDALI ?! NAROD SI BO PISAL SODBO SAM, NE TOF MU JE NE BO, in ne SKORUMPIRANI DENAR !

VIDEOTEKA

Intervju pred referendumom - Vili Kovačič

Drugi tir - pred referendumom

Vroči stol Premiera nove sezone - Tema Referendum o ...

Skupaj zaščitimo državni proračun

2-TDK dvotirna proga Divača-Koper

Davkoplačevalci Se Ne Damo

May 18, 2018
Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska ...
Povsod v EU je vlogo po upravnem postopku možno v roku 48 dni dopolniti. Tudi vloženo kandidatno listo.Tudi pri nas jo ...
(0)
May 14, 2018
SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci ...
Gašperšič kot gradbenik ne razume okolja, Leben kot kvazi okoljevarstvenik z diplomo želi pobijati ...
(1)
May 14, 2018
ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti ...
Daljnega leta so se pri kravjih kupčijah slovenski politiki odločili, da sistematično preprečijo ljudstvu, da ...
(0)
May 11, 2018
Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih ...
V nedeljo bomo ponovno glasovali na referendumu o drugem tiru, ki je enkrat že bil izpeljan, kasneje pa je bil ...
(0)
May 11, 2018
TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !
Spoštovani  mediji, novinarji in vsa slovenska javnostIZJAVA ZA JAVNOST o REFERENDUMSKEM ...
(0)
May 11, 2018
Labodji spev samohvale Mira Cerarja in ...
LABODJI SPEV SAMOHVALE MIRA CERARJA in samaritanski JOK ALENKE BRATUŠEKPo treh stvareh bom pomnil to soočenje, ...
(0)
May 11, 2018
Sreda v Sredo: VILI KOVAČIČ - Državljan K
Preštevamo zadnje dneve in ure do nedelje, 13. maja, ko nas davkoplačevalce čaka ponovljeni referendum o Zakonu ...
(0)
May 10, 2018
IZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKO ...
I Z J A V A pred SOOČENJEMIZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKOSoočenje, ki to ne more biti – do ...
(0)
May 10, 2018
Politika si je spet zaželela korupcijski projekt. ...
Politika si je zaželela korupcijski projekt, ki je bil podprt z lažnivimi podatki o energetski vrednosti lignita. Leta ...
(1)
Apr 29, 2018
Jureta Godlerja referendumski super komplimenti, ...
Dragi Jurček,  v humorju mora biti vsaj zrno resnice, drugače ne šteje in ni vreden pozornosti. Zato bi te ...
(0)
Apr 28, 2018
Objavljamo oddajo Vroči stol na temo referenduma ...
(1)
Apr 24, 2018
POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za ...
DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI !!!BODIMO AKTIVNI DRŽAVLJANI IN DAJMO PODPORO LISTI KANDIDATOV IN KANDIDATK ZA VOLITVE V ...
(0)