Donacija za listo Davkoplačevalci!

Davkoplačevalci smo se odločili da gremo na volitve. Če je tudi tebi mar, kaj se dogaja v naši domovini z demokracijo in porabo javnih sredstev se nam pridruži in pomagaj pri zagonu stranke Davkoplačevalci se ne damo več. Za dodatne informacije nam pišite na naslov: davkoplacevalci.si@gmail.com TRR: SI56 6100 0001 9156 877 Davkoplačevalci se ne damo več Cesta ob Lipi 10, 2000 Maribor Podatki za nakazilo donacije so vpisani v obrazec položnica. 

08:10

Objavljamo oddajo Vroči stol na temo referenduma o 2. tiru

07:26

POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za vstop v parlament. Prosimo vse podpornike, da prispevate svoj podpis!

14:51

Kako bi drugi tir vplival na vode? Navajajo, da je bilo izdano gradb. dovoljenje brez pravilno izdelane okoljevarstvene ocene

11:53

Na 2. tiru se že stopnjuje ropanje in korupcija! Protihrupne ograje ne bodo stale 3.3 mio €, ampak 5.4 mio € !!!

Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska država! Ustavno sodišče je spet pokleknilo pred ugrabitelji države!

18.05.2018

preberi več

SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci okolja v času med 2014 – 2018.

14.05.2018

preberi več

ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti oblasti.

14.05.2018

preberi več

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

11.05.2018

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !

11.05.2018

preberi več

Aktualno

SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci okolja v času med 2014 – 2018.

Gašperšič kot gradbenik ne razume okolja, Leben kot kvazi okoljevarstvenik z diplomo želi pobijati živali in uničevati rastlinje. Cerar skupaj z brezobličnim Brglezom pa podpira uničevanje Krasa in roti da naj KOLEKTOR čimprej začne mimo vse zakonodaje, da bo lahko pridobil denar za (morda zadnjo politično spletko in propagandno vojno???) Ne pozabiti oblastniki SMC, DESUS in SD, imate nepravilno izdano gradbeno dovoljenje in predvsem imate omejena soglasja, zato preberite naslednje: - sečnja gozda in grmovne vegetacije se ne mse izvajati od začetka aprila do konca avgusta v obdobju glavne gnezdilne sezone ter razmnoževanje saproksilnih vrst hroščev Vaš rok za zavajanje slovenskega državljana in odgovornega davkoplačevalca je potekel!!! Ostane Vam samo še razveljavitev volitev dne 3.junija 2018 in nato volitve v septembru! Takrat pa vneto iščite službe, ker take sramote, da gradite objekt brez znane končne vrednosti ob podpori velikega finančnega maga, ki je Slovenkam in Slovencem prodal Lek ter potrebuje plačo 8000 EUR na mesec, da sploh preživi tako politično kot fizično. Ob tem pa se izdaja, da je socialen in sočustvuje z delavko ki dela za 540 EUR. To pa je dosežek etike in morale iz Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta in Fakulteta za družbene vede skupaj. Poglejte si projekte Vaše vlade v zadnjih štirih letih pa boste videli, da je naslov resničen! Davkoplačevalci se ne damo več!

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

V nedeljo bomo ponovno glasovali na referendumu o drugem tiru, ki je enkrat že bil izpeljan, kasneje pa je bil razveljavljen. V studiu smo gostili prof. dr. Jožeta Duhovnika, ki je za progo Koper-Divača imel inovativno inženirsko rešitev. Z njim smo se pogovarjali o tem, da če bo tokratni rezultat kaj drugačen, glede na to, da ponovno odločamo o sprejetju zakona in so sedaj ljudje bolj obveščeni. Govorili smo tudi o korakih, ki jih je sprejemala politika, da je v javnosti prepričanje, da ni koraka nazaj pri predlagani rešitvi. Glede na to, da je Jože Duhovnik podal tudi svoj predlog, ki je precej cenejši, smo ga povprašali po ključnih razlikah med eno in drugo rešitvijo. Več v prispevku:

TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !

Spoštovani  mediji, novinarji in vsa slovenska javnost IZJAVA ZA JAVNOST o REFERENDUMSKEM SPORU   Spor o datumu referenduma še traja ! Ker nad Ustavnim sodiščem ni in ne more biti modro nebo, ampak vladavina prava,  sem se ponovno pritožil na Vrhovno sodišče in zahteval ničnost sklepa o določitvi datuma, saj ga je v tem primeru izdal nezakonito pooblaščen organ -  to je Državna volilna komisija, ne pa predsednik Državnega zbora. DVK po nobenem pravilu ni institucija, ki odloča o datumu. Ponovljeni referendum ne more biti izjema.    Ta kompetenčni spor je zelo pomemben za demokracijo. Grobi poseg ustavnega sodišča z napotilom DVK na nezakonito ravnanje je pravno nedopusten, kajti  US je preseglo svojo kompetenco, ko je samovoljno poseglo v ureditev, ki je bila glede tega vprašanja -  to je kdo določa datum referenduma, ustavno pravno povsem skladna in nesporna. Zato je bila in je še vedno aktualna moja zahteva  za ničnost sklepa DVK o datumu referenduma. Vsebinsko in postopkovno je povsem pravno utemeljena in, kar ni nič manj pomembno, je legitimna in demokratično  upravičena. Gre namreč za mnogo več.  Razlog mojih pritožb je en sam, to pa je, da niti ustavno sodišče (z izjemo častnih izjem 2 sodnikov), ni prisluhnilo nespornemu demokratičnemu principu, naj na referendumu o spornem zakonu, odloči ne čim manj, kar je težnja oblastne koalicije, ampak čim več ljudi.  Datum referenduma bi namreč morali združiti z volitvami ali pa zakon odpraviti.   Na moje presenečenje pa sem danes prejel dopis VRHOVNEGA SODIŠČA, ki ponovno prelaga odločitev na USTAVNO SODIŠČE.   Ustavno sodišče mora sedaj o odstopljeni vlogi Vrhovnega sodišča odločiti pred referendumom, torej v 1 dnevu. Vrhovno sodišče je kljub odločitvi Ustavnega sodišča v mesecu januarju letos, da je za postopkovne spore pri izvedbi referenduma pristojno za odločanje Vrhovno sodišče, mojo vlogo kot nepristojno za odločanje odstopilo na Ustavno sodišče. Naj razume kdor (z)more ! Ponavljam: Več o tem sporu in nikoli dokončani zgodbi na slovenskem ne-pravnem vrtiljaku  bom povedal na tiskovni konferenci, to je 11.05.2018 ob 11h v hotelu City. Vili Kovačič, državljan K.

Ustavna pritožba zoper datum referendumskega odločanja

Spoštovane ustavne sodnice in sodniki, Zadeva z referendumom se z datumom, ki ga je določila DVK, ponovno zapleta v škodo neokrnjene pravice do glasovanja in s tem povezane pravice do poštenega referenduma. Zato se s to zadevo ponovno obračam tako na Ustavno sodišče, kot tudi na Vrhovno sodišče ! Po mojem mnenju bi bilo treba v danih okoliščinah prestaviti referendum na jesen z lokalnimi volitvami.  To bi bilo dobro tudi  iz ekonomskih razlogov, saj bo do tedaj možno najti optimalno traso, ki bo dala v vseh pogledih neprimerno boljši rezultat od vladnega projekta. Državni svet že pripravlja razgrnitev  alternativ ! To bo bistveno pospešilo izvedbo novega dvojnega drugega tira po povsem drugi trasi, kar pa je žal  večinoma še danes tabu tema !  Butalci ne opazijo, da so jim cigani pokradli suknjiče medtem ko so oni s svojimi telesi širili cerkev. Cerkev pa je še vedno enako velika in premajhna za vse. Pritožbo bom jutri vložil tudi na vložišču US, elektronsko pa jo, zaradi hitrejše obravnave, sodnikom pošiljam vnaprej. Hvala za pozornost in lep pozdrav                                                           Vili Kovačič, državljan K.  Ustavno sodišče RS Vlagatelj: Vili Kovačič USTAVNA PRITOŽBA S POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI, PREDLOGOM ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IN S PREDLOGOM ZA ABSOLUTNO PREDNOSTNO OBRAVNAVO Izpodbijani akt: Sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. 3. 2018 Vloženo na Ustavno sodišče: 28. 3. 2018 ob 9.00 uri Podpisani Vili Kovačič sem pobudnik referenduma, ki je bil 24. 9. 2017, katerega izid je bil s strani Vrhovnega sodišča RS dne 14. 3. 2018 razveljavljen. Izpodbijam sklep Državne volilne komisije z dne 27. 3. 2018, s katerim je ta določila datum glasovanja 13. 5. 2018. Ustavno sodišče RS je s soglasno sprejeto odločbo U-I-76/14 z dne 17. 4. 2014 odločilo, da: - z izbiro datuma referenduma lahko pride do omejevanja pravic volivcev - je omejitev skladna z ustavo le, če zasleduje legitimen cilj in če je omejevanje nujno za dosego tega legitimnega cilja - izbira datuma mora biti taka, da zagotovi "čim bolj učinkovito uresničevanje pravice", saj gre pri pravici glasovanja za pravico pozitivnega statusa - izbira mora biti "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in "v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" - izbira mora biti "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" - je prišlo po testu sorazmernosti do kršitve pravice do glasovanja, ker so bila volilna opravila določena med prvomajskimi prazniki, dan glasovanja pa določen takoj za prvomajskimi prazniki 4. maja. - izbira datuma otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja - sodišče je tudi poudarilo, da "je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu." (točka 29 odločbe U-I-76/14) Iz povsem istih razlogov je neustavna tudi izbira datuma v tu izpodbijanem sklepu: - z izbiro datuma referenduma je prišlo do omejevanja pravic volivcev, saj bo en cel teden praznikov in šolskih počitnic od 27. aprila do 2. maja v zadnji polovici referendumske kampanje, s tem pa bo omejena dobra informiranost volivcev in seznanitev z vsebino zakona in argumenti za in proti, kar je po odločbi "nujni" pogoj za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu - izbira datuma ni taka, da zagotovi "čim bolj učinkovito uresničevanje pravice" - izbira datuma ni "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in ni "v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" - izbira datuma ni "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" - izbira datuma otežuje učinkovito izvajanje pravice glasovanja - izbira datuma je v nasprotju s tem, da "je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu." - omejitev ne zasleduje nobenega legitimnega cilja - četudi bi omejitev zasledovala nek legitimen cilj, to omejevanje ni nujno za dosego tega legitimnega cilja - DVK je imela po 33. členu ZRLI na voljo datume, pri katerih ne bi prišlo do posega v pravice v predzadnjem tednu kampanje, saj ta člen določa "Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni." - je prišlo po testu sorazmernosti do kršitve pravice do glasovanja - DVK bi morala v skladu z "in favorem pravici glasovanja na referendumu" in "s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje" in "v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu" izmed več možnih datumov izbrati tistega, pri katerem obstaja verjetnost čim večje udeležbe, to pa je 27. maj ali 3. junij, saj je na dan seje DVK zjutraj predsednik republike Borut Pahor javno sporočil "Volitve bom predlagal za 27. maj ali 3. junij."1 to pa so takoj zjutraj povzeli vsi mediji in DVK je celo glasovala najprej o datumu 27. maj, šele nato pa, ker ta predlog ni bil sprejet, še o datumu 13. maj, ki je bil sprejet.2 - ker DVK ni zasledovala nobenega legitimnega cilja pri izbiri datuma, ki otežuje glasovanje in informiranje, takega legitimnega cilja pa tudi ni navedla in ne obstaja, je izpodbijani sklep v neskladju z ustavo. Navajamo relevantne dele odločbe U-I-76/14 z dne 17. 4. 2014: "Pritrditi je treba pobudnici, da je pravica glasovanja na referendumu po svoji naravi t. i. pravica pozitivnega statusa, ki zahteva, da zakonodajalec njeno uresničevanje uredi. ... Ustava daje zakonodajalcu pooblastilo, da po svoji presoji izbere tisti način uresničevanja pravice glasovanja na referendumu, na katerega podlagi jo bo mogoče tudi v praksi učinkovito uresničevati. Za izbiro ureditve mora zakonodajalec izkazati razumne razloge. Če ureditev preseže način uresničevanja pravice in preraste v njeno omejitev, pa je taka ureditev v mejah ustavnosti, če sledi dopustnemu cilju in če je sorazmerna. Pravico do referendumskega odločanja, opredeljeno v tretjem odstavku 90. člena Ustave, v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave je torej mogoče omejiti v skladu s tretjim odstavkom 15. člena in 2. členom Ustave. ... Ustavnoskladna pa mora biti tudi uporaba zakonskih pravil v primeru vsakega posameznega referenduma. Ta zahteva se vzpostavi že glede podzakonskega predpisa, s katerim Državni zbor pozove volivke in volivce h glasovanju na referendumu, prav enako pa obstaja še glede izvedbe vseh posameznih opravil, potrebnih za izvedbo celotnega postopka referenduma, ki se po izvedenem dnevu glasovanja zaključi z ugotovitvijo referendumskega izida. Pri tem odločanju Ustavno sodišče presoja ustavnost izpodbijanega odloka, s katerim so volivke in volivci pozvani, naj določenega dne izjavijo svojo voljo o zakonu, ki je predmet odločanja na referendumu, razpisanem prav s tem odlokom. ... Glede na zatrjevanja pobudnice mora Ustavno sodišče najprej ugotoviti, ali določitev datuma glasovanja pomeni način uresničevanja pravice iz tretjega odstavka 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave ali pa je ta morebiti glede na okoliščine tega primera prerastel v omejitev. Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, meja med urejanjem načina uresničevanja človekovih pravic in njihovim omejevanjem ni vedno lahko določljiva. Določitev datuma glasovanja na podlagi zakonske določbe sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja pravice. ... Pri pravicah t. i. pozitivnega statusa ne zadošča, da se država zgolj pasivno vzdrži njihovih kršitev.16 Pri teh pravicah je zavezana k določenemu ravnanju.17 Ko gre za udejanjanje pravice do glasovanja na referendumu, to pomeni, da mora biti ne le zakonska ureditev takšna, da bo omogočila čim bolj učinkovito uresničevanje pravice iz tretjega odstavka 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave, temveč mora tej zahtevi slediti tudi izvedba referendumskega postopka, začenši s prvim aktom, s katerim se ta začne, tj. z aktom o razpisu referenduma.18 Ko določa datum glasovanja na referendumu, mora torej Državni zbor v skladu s tem izhodiščem zagotoviti spoštovanje te pravice. To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih upravičencev udeležbo na referendumskem glasovanju (svoboda udeležiti se glasovanja na referendumu) in izjavo svoje volje o tem, ali naj se v Državnem zboru sprejeti zakon tudi uveljavi ali ne (svoboda odločati o uveljavitvi zakona). ... Za poštenost referendumskega postopka je potrebna najprej uveljavitev zakonskih pravil, ki bodo pošten postopek omogočila. Prav enako pa je pomembna tudi njihova ustavnoskladna uporaba v vsakem posameznem referendumskem postopku, da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. To je temelj vzpostavitve zaupanja volivk in volivcev v referendumski izid in s tem tudi temelj legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. ... Ustavna zahteva po tem, da mora Državni zbor zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu kot pravice pozitivnega statusa, sama narava pravice glasovanja na referendumu ob hkratni ustavni zahtevi po kvorumu za zavrnitev zakona na referendumu in zahteva po pošteni izvedbi referendumskega postopka v vsakem posameznem zakonodajnem referendumu so torej pomembna ustavnopravna izhodišča za Državni zbor, ko ta v skladu z obstoječimi določbami ZRLI, ki se smiselno uporabljajo, določa datum izvedbe glasovanja na referendumu. ... V tem primeru glavni dan glasovanja sledi prvomajskemu prazniku, ta pa šolskim počitnicam. Zaradi tega celotno predčasno glasovanje pade v čas praznika oziroma šolskih počitnic. Pa tudi referendumska kampanja se zaključuje v tem času. ... Iz 16.b in 33. člena ZRLI namreč izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da volivke in volivci v času decembrskega državnega praznika ter božično-novoletnih praznikov in šolskih počitnic ter poletnih dopustov oziroma počitnic bistveno težje uresničujejo svojo pravico iz tretjega odstavka 90. člena Ustave, zato je vnaprej predvidel, da se v tem času referendumska opravila ne morejo izvajati.22 Taka ureditev je nedvomno in favorem pravici glasovanja na referendumu in je v skladu s pozitivno obveznostjo države, da zagotovi njeno učinkovito uresničevanje (prvi odstavek 5. člena Ustave). Zakonodajalec je tako upošteval tradicijo v državi in na zakonodajni ravni odstranil dvom v obstoj nekaterih razlogov, ki očitno po njegovi razumni presoji lahko vplivajo na proces odločanja volivk in volivcev, četudi ti razlogi sami zase ne vplivajo neposredno na svobodo volivk in volivcev glede izražanja volje na referendumu. ... Vendar mora Državni zbor v luči zagotovitve spoštovanja učinkovitosti njihove pravice, kar pomeni ustvarjanje možnosti čim večje udeležbe na referendumu, to pravico omogočiti izvršiti čim večjemu številu volivk in volivcev, tj. prepustiti njihovi svobodi odločitev o udeležbi na referendumu. Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi (kot v tem primeru) pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu.23 To je še toliko bolj izpostavljeno ob upoštevanju nove ustavne ureditve referenduma, ki je uvedla strožje pogoje za zavrnitev zakona na referendumu. ... Sporna določitev datuma glasovanja ob tem, ko je imel Državni zbor na voljo tudi druge možnosti, ogroža poštenost referendumskega postopka in s tem zamaje legitimnost referendumske odločitve. Njena vsebina je odvisna od izražene svobodne volje volivk in volivcev, njena legitimnost pa od védenja, da je bila ta sprejeta v poštenem postopku, zaradi česar jo morajo kot pravno obvezujočo sprejeti tudi volivke in volivci, ki so glasovali drugače ali pa se glasovanja sploh niso udeležili. Postopkovni vidik je zato odločilen za demokratičnost (1. člen Ustave) referendumske odločitve. ... Določitev datuma glasovanja na referendumu z OdZVDAGA-A1 glede na navedeno upravičuje sklep, da ne gre več le za določitev načina izvrševanja pravice, temveč gre v okoliščinah tega primera za poseg v pravico glasovanja na referendumu, ki jo na ravni človekove pravice varuje pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (tretji odstavek 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave). ... Pri presoji, ali je poseg ustavno dopusten, Ustavno sodišče ugotavlja, ali ureditev sledi ustavno dopustnemu cilju (tretji odstavek 15. člena Ustave) in ali je v skladu s splošnim načelom sorazmernosti kot enim izmed načel pravne države (2. člen Ustave). Oceno skladnosti izpodbijane ureditve s splošnim načelom sorazmernosti opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem pomenu (glej odločbo št. U-I- 18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03, in OdlUS XII, 86, 25. točka obrazložitve). ... Zato je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. ... OdZVDAGA-A1 je glede na navedeno zaradi določitve datuma glasovanja na referendumu v neskladju s pravico glasovanja na referendumu v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (tretji odstavek 90. člena v zvezi s 44. členom Ustave)." Ustavnemu sodišču predlagamo, da odloči, da je izpodbijani sklep v neskladju s pravico glasovanja na referendumu v zvezi s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in ga odpravi, Državni volilni komisiji pa naloži določitev novega datuma, ali pa Ustavno sodišče samo določi datum 27. maj ali 4. junij 2018. Pobuda za oceno ustavnosti Ustavno sodišče v odločbi U-I-191/17 ni pojasnilo, kako naj DVK razume 33. člen ZRLI.3 Ta člen je mogoče razumeti na več načinov in sicer tako, da za DVK velja omejitev pri določitvi datuma med 30 in 45 dni ali pa omejitev med 30 dni in enim letom. Verjamemo, da je ustavno skladna razlaga 33. člena taka, da mora DVK slediti pri določitvi datuma odločbi U-I-76/14 in določiti datum skladno z opisom v ustavni pritožbi. Če pa je edina možna razlaga 33. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi taka, da omejuje DVK na največ 45 dni, je 33. člen ZVRK neskladen z odločbo U-I-67/14 in s tem z ustavo. V tem primeru predlagamo, da ga Ustavno sodišče razveljavi v delu, kjer omejuje določitev datuma na največ 45 dni. Predlog za absolutno prednostno obravnavo in za začasno zadržanje Glede na povedano in urgentno tematiko predlagam, da Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da do končne odločitve zadrži izvajanje sklepa DVK. Iz Ustavne pritožbe je jasno, da je vsebina, pravno vprašanje in argumenti tako podobni tistim v odločbi U-I-76/14, da je ustavna pritožba utemeljena. Če Ustavno sodišče ne bo ustavne pritožbe absolutno prednostno obravnavalo in ne bo začasno zadržalo izvajanja sklepa, bo prišlo do nepopravljive škode. Apeliram na Ustavno sodišče, ki ima to moč, da opisano neustavnost odpravi, da to stori čim prej in v dobrobit vse Slovenije in njenih državljanov. Ljubljana, 27. marec 2018 Vili Kovačič DavkoPlacevalciSeNeDamo Priloga: Sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. 3. 2018 1 “Pahor: Volitve bom predlagal za 27. maj ali 3. junij.” RTVSLO http://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-volitve-bom-predlagal-za-27-maj-ali-3-junij/4500842 “Vnovični referendum o drugem tiru 13. maja” RTVSLO http://www.rtvslo.si/slovenija/vnovicni-referendum-o-drugem-tiru-13-maja-kovacic-napovedal-pritozbo/450130 3 Uradno prečiščeno besedilo v Uradni list RS, št. 26/07. 

Koledar dogodkov

KOLEDAR DOGODKOV

DAVKOPLAČEVALCI SI ZA NAŠ DENAR ZASLUŽIMO VEČ
Sporočila

ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti oblasti.

Daljnega leta so se pri kravjih kupčijah slovenski politiki odločili, da sistematično preprečijo ljudstvu, da odloča o pomembnih stvareh. Poslanci v DZ so določili, da ljudstvo pove oblastnikom kaj delajo narobe le, če jih je 20% zbranih in rečejo dovolj je tega. To je tako kot bi isto ljudstvo povedalo, da je za izvolitev parlamenta potrebno najmanj 70% volilne udeležbe, drugače pa naj ne bodo izvoljeni v parlament. V demokraciji velja načelo večine in dokazali smo večino. Ta zmaga je dokaz, da kljub vsem preprekam (prof. dr. Milan Brglez, kot predsednik parlamenta, pa direktor DVK g. Dušan Vučko), ki topoglavo preprečujeta demokraciji pot v Sloveniji in zagotavljata sebi in njim enakim preplačane službe. Ta zmaga državljanov izpričuje kljub vsem blokadam v večini medijev v  Sloveniji (razen redkih izjem, STA, RTS Maribor ) da se državljani odzivajo z logiko in pametjo. Vsi glavni uredniki na medijih ste dokazali, da so zgolj služinčad. Podporniki korupcije in predragih projektov Alenka Bratušek, Miro Cerar, Jure Leben, Peter Gašperšič delate že dve leti zato, da bi zadostili podpornikom globoke države, ki sistematično ropajo ob solidarnosti desne opcije že petindvajset let tako, da se igrajo navidezno demokracijo. Državni organi podpirajo krajo stoletja tako kot so podpirali TEŠ 6 namenoma ne delujejo in so zato v dobro plačanih službah. Državni organi sistematično in s skrivnimi zavezami podpirajo projekt, ki nima izdelane končne vrednosti, ki nima gradbenega dovoljenja, ki nima zaključene finančne konstrukcije in ki grobo posega v državo. Vsi zgoraj imenovani so krivi za rop države preko 2 milijard in zavestnega zavajanja in trditev o nekem razvoju. Alenka Bratušek je napisana prva, ker se prodaja iz obupa, zdaj eni zdaj drugi strani volivcev. Erjavec in Bratuškova se boratita za upokojence s tem, da zavestno podpirata upokojenca Dragonja, ki dobi 8000 EUR plače na mesec za nedelo. Davkoplačevalci ne pozabite, kdo vas hoče prinesti okoli z Drugim tirom, NE DAJTE JIM GLASOV na naslednjih volitvah. To so roparji, pisunčki, ki želijo, da je naša država revna, da bodo lahko z revno izobrazbo in nedelom zagotavljali nerazvitost Slovenije še naprej. Vsi ti uživajo v politikantstvu stare države in prava sreča je, da smo v Evropi, ki take politične blokade oligarhov v razvitem okolju ne prizna in ne pozna. Davkoplačevalci zahtevamo da: 1. Državni organi izvajajo striktno kontrolo aktivnosti sedanje vlade v povezavi z izvajanjem projekta Drugi tir. 2. Posebej morajo preverjati vsi soglasodajalci pri izdaji gradbenega dovoljenja izpolnjevanje pogojev. 3. Da vsa sodna veja uveljavlja slovensko in evropsko zakonodajo skladno s sprejetimi načel varovanja človekovih pravic demokracije Davkoplačevalci se ne damo več!

IZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKO - Soočenje, ki to ne more biti – do kdaj še ?!

I Z J A V A pred SOOČENJEMIZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKOSoočenje, ki to ne more biti – do kdaj še ?! RTVSLO je 100 % imuna na pametne, normalne  in enostavno uresničljive predloge in je obsedena z domislicami kako kampanjo sterilizirati, UNIČITI. To ni nacionalna TV, to je nacionalna sramota ! In pri tem se celo izgovarjate na ZAKON. Na novem soočenju bo nastopilo 26 govorcev, 10 za in 16 proti. Gre za skrajno načrtno (verjetno iz umskega laboratorija Nika Toša in njemu podobnih) naštudirano  disperzirano in dozirano  plasiranje stališč, da se ljudstvu zamegli um, da ljudje na koncu ne vedo kako glasovati, kajti ljudje vladni zakon enačijo z drugim tirom, kar je seveda produkt tudi propagande na RTVSLO. Takih vprašanj imam nešteto. Protestiram proti takemu načinu soočenja in informiranja, ki ne bo nikakršno soočenje ! Soočenje 2:2 pa seveda ne tolerirate. Že zdavnaj sem poslal apel, da vodja kampanje  ZA in vodja kampanje PROTI izbereta 3 svoje sogovornike, ostali naj se samo predstavijo in jih  nato prestavite na tribuno.  Ponavljam: 3 predstavnike argumentov ZA in 3 predstavnike argumentov PROTI !!!Spet pa vidim med  nastopajočimi državna podjetja, ki sploh ne bi smela sodelovati. Med njimi najbolj bode v oči državna -  za  gradbene tajkune ustanovljena fantomska družba - podjetje 2TDK, katere plačanci te vlade, za nič dela,  vlečejo plače po 6.000 evrov na mesec  in to  za pripravljalna dela za projekt, ki se zaradi suspenza zakona sploh ne bi smel izvajati, ampak oni to kar počno, veselo počno  vsem na očeh, kajti za RTVSLO je nespoštovanje zakonov postalo povsem sprejemljiv nacionalni šport, ki ga je treba, če ne podpirati pa vsaj tolerirati. O pogovorih z Madžarsko pa na RTVSLO molčite kot grob, seje v DZ na to temo pa so TAJNE. Boljših varuhov nima neumnost !!!   Za povrh pa le še to: na Radiu Slovenija so za  ponovljeni referenduma  soočenja enostavno ukinili. Ne smejo in ne želijo vznemirjati bogaboječe ljudstvo. Seveda pa lahko objavljam oglase s ceno 5 – 8 evrov na sekundo.  To je slovenska realnost:  udobno skrita za nacional socialistični  javni interes skorumpirane  države , ki ji s takim soočenjem,  vsi na RTVSLO kot  glavni javni medij v državi, brez sramu držite štango. Kot poveljnik ladje norcev, kot mene in moje somišljenike imenuje Stanka Prodnik iz Mladine odgovarjam s Francetom Prešernom:  Sem videl čislati le to med nami, kar um slepí, z goljfijami, ležámi!«, de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača.   Vili Kovačič, državljan K.   Lepo se imejte do večernega soočenja in vnaprej se opravičite gledalcem za inovativni koncept izkrivljanja informacij. Ponavljam: boljših varuhov nima neumnost !    

POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za vstop v parlament. Prosimo vse podpornike, da prispevate svoj podpis!

DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI !!! BODIMO AKTIVNI DRŽAVLJANI IN DAJMO PODPORO LISTI KANDIDATOV IN KANDIDATK ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Podporo listi kandidatov Davkoplačevalci se ne damo več izrazimo s tem, da damo svoj podpis podpore na upravni enoti na Obrazcu DZ-1 Overjen podpis pa pošljete na naslov: Vili Kovačič, Na Straški vrh 26 1000, Ljubljana Ali na PP 122, 1000 Ljubljana Pohitimo in ne odlašajmo na jutri ! Hvala vam vnaprej za vaš podpis ! KO PRIDEMO V PARLAMENT NIČ VEČ NE BO TAKO KOT JE BILO ! Obrazce bi morali imeti na upravnih enotah, na voljo vam je pa tudi na tej povezavi.

Davkoplačevalci: Sporočilo za javnost

Glede na sedanji razvoj dogodkov in škodljivega ravnanja vladne koalicije pri bistvenih državnih opravilih stranka DAVKOPLAČEVALCI se ne damo več! zahtevamo: 1. Da se TAKOJ upošteva mnenje fiskalnega sveta, da se vsi zakoni, ki bodo obremenili integralni proračun umaknejo iz nadaljnih postopkov v Državnem zboru. Odgovornost je na strani predsedstva DZ: dr. Brglez, Heinc in Nemec. 2. Da vlada kot lastnik SDH, zahteva jasno opredelitev vodstva NLB o vseh korakih plačila v republiki Hrvaški in da se uvede postopek notranjega nadzora ter ugotovi ime in priimke oseb, ki so zatajile v komunikaciji z NLB! V primeru zavlačevanja se mora uvesti preiskava z NPU. Odgovornot: predsednik vlade dr. Miro Cerar in direktor NPU. 3. Da DZ in njegovo vodstvo zagotovi normalno delovanje DZ in brez preigravanja in topoumnega razpravljanja zagotovi delovanje DZ skladno s poslovniki. Zaradi neposredne vpletenosti dr. Brgleza v izigravanje poslovnika in zavlačevanja pri nekaterih pomembnih odločitvah (npr. preiskovalne komisije) ter hkratnemu vsiljevanju določenih postopkov mimo poslovnika se mora pri teh odločitevah dr. Brglez izločiti. Odgovornost: podpredsednika DZ, Heinz in Nemec. 4. Vlada mora v svojem okviru začeti preiskavo delovanja VSEH visokih predstavnikov tako v nasledstvu Jugoslavije kot specialno za področje Hrvaške. Vsi problemi, ki so nastali zaradi delovanja posameznikov v procesu sukcesije morajo biti raziskani in odgovorne osebe sankcionirane. Odgovornost: predsednik vlade dr. Miro Cerar, zunanji minister Karel Erjavec in njigovi predhodniki. V primeru, da se odgovorne osebe ne bodo odzvale v skladu s položajem in zakoni, bodo proti njim vložene kazenske ovadbe tudi v primeru, če bodo zaživeli po volitvah kot navadni državljani. Davkoplačevalci

Polemika

Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska država! Ustavno sodišče je spet pokleknilo pred ugrabitelji države!

Povsod v EU je vlogo po upravnem postopku možno v roku 48 dni dopolniti. Tudi vloženo kandidatno listo. Tudi pri nas jo je možno - na papirju, po Zakonu o upravnem postopku (ZUP). Po zaslugi Ustavnega sodišča, ki bi prvo moralo spoštovati zakon in človekove pravice, pa to ni več možno oziroma trenutno ni možno. Možno naj bi bilo šele, če sledimo argumentaciji Jadranke Sovdat, šele pri naslednjih volitvah. Čeprav gre za navadno norčevanje in aroganco državljanskih pravic, to je temeljne pravice državljanov v demokraciji, da imamo pravico kandidirati in pravico biti voljen. Te volitve na koncu ne bodo veljavne tudi po zaslugi U S.  Kršitev političnih pravic državljanov je na US dobilo status nove športne discipline, to je discipline zavračanja državljanov in podrejanju njihove pravice potrebam oblasti. Gre za politični apartheid slovenskih državljanov, kateremu je treba narediti konec. Obe odločbi U S, tako o pritožbi na levi – proti Vebrovi Slogi, kot na desni – proti Alešu Primcu, si zaslužita obsodbo, kajti prav Ustavno sodišče, ki bi moralo utirati pot demokraciji, jo najbolj omejuje. Nujno bo zato treba uvesti odpoklic ustavnih sodnikov  – v primeru, da pritožnik državljan v sporu z oblastjo dobi sodbo na sodišču EU oziroma na sodišču ESČP v Strasbourgu, se sodnik v Sloveniji avtomatično odpokliče. To bi bil penicilin proti oblastni lojalnosti in strokovni degradaciji ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče, ki bi moralo standarde demokracije širiti, jih zožuje. To ni vladavina prava, to je napad na pravo in politične pravice državljanov.  Dr. Toplak je to nazorno pojasnil, ločeni mnenji sodnika Marka Šorlija in ddr Klemna Jakliča, pa to natančno utemeljujeta. Večini ustavnih sodnikov pa se je tudi tokrat mudilo ko trdijo, da je v »volilnem časovnem okviru«, nemogoče ugoditi pritožnikom. Obnašajo se enako kot tajkuni v TEŠ in pri drugem tiru njihov zaščitnik Miro Cerar, s čemer potrjujejo, da jim je za demokracijo in pravico malo mar. Sodniki, predvsem pa predsednica U S, ki delajo z demokracijo kakor svinja z mehom, bi morali odgovarjati, če drugega ne zato, ker v tem primeru predsednica ni dovolila plenarne seje, kjer bi lahko soočili argumente, namesto uničevalnega glasovalnega stroja Jasne Murgel. Ta stroj bo uničil sodišče in same sodnike. Njihov ugled jim je, razen 2 častnih izjem, z dosedanjim delom bliskovito padel. Nad Ustavnim sodiščem ni in ne more biti modro nebo, ampak vladavina prava.  Občutek imam, da politiko US kroji čarovnik iz OZ-a, mali palček, ki se ga vsi bojijo. Upam, da bo šla zadeva naprej na evropske instance. Sodnike US pa opozarjam, ne igrajte se z vžigalicami. Očitno se ne zavedate, da ko bo v parlamentu požar, bo za kršitelje človekovih pravic med ustavnimi sodniki prepozno. Za demokracijo pa bo nov dan in nič več ne bo tako kot je bilo !   Vili Kovačič, državljan K.

Labodji spev samohvale Mira Cerarja in samaritanski jok Alenke Bratušek

LABODJI SPEV SAMOHVALE MIRA CERARJA in samaritanski JOK ALENKE BRATUŠEK Po treh stvareh bom pomnil to soočenje, ki ga ni bilo. Na nacionalni TV, ki si tega imena ne zasluži. Od včerajšnjega soočenja, ki ga ni bilo, še najbolj izstopa upravičenost zahteve iz programa Bojana Požarja po ukinitvi obvezne RTV naročnine. Kajti to je ustanova, ki ne opravlja funkcije informiranja ampak razprševanja informacij v neprepoznavne koščke, z namenom da se izgubi celota. In narod še naprej ostaja »butast«, kot je rekel vizionar vseh vizionarjev, moj priljubljeni Milan K. s kodnim imenom Plavi. Sinoči sta »blestela« Miro (Cerar) in Alenka (Bratušek), prvi v samohvali divjega petelina, ki - ko zapoje nič ne vidi in ne sliši. Lovci pravijo da ga je tedaj najlažje ustreliti. Druga v sočustvovanju z revnimi državljani - zaradi zapravljenih 6 milijoni za referendum. No, za teh 6 milijonov je gospa Alenka obtožila kar mene, ne vlado in koalicijo, ki sem jo 5 x pozival naj sporni zakon UMAKNE. Povsem preskočila in preslišala pa je gospa Alenka tudi to, da sem večkrat – celo po sodni poti zahteval, da bi bil referendum z hkrati z volitvam - da se poveča udeležba in zmanjšajo stroški. Ampak v kokošnjaku v katerem se je petelinil Miro, to ni moglo priti do izraza. Voditeljica Vida , ki je na začetku skoraj pozabila, da sem pobudnik referenduma in da sem tudi v studiu in me načrtno ni postavila nasproti ustavnega pri-pravnika mira Cerarja, ampak čim dlje stran od njega, na rob - od koder sem se moral zelo truditi, da sem prišel do besede. Izstopal je še prevrtljivi neverodostojni Janko Sever s kraškega roba, ki je jokal in stokal o življenju skupaj z železnico. To je tisti Sever, ki je do Popovičevega županskega sončnega obrata ostro nasprotoval vladni trasi. Zdaj pa je njen velik zagovornik v imenu ljudi, ki jih na kraškem robu nelegitimno on že zdavnaj ne predstavlja več. In jim bo vladna trasa bistveno podaljšala tveganje, hrup in neznosnost bivanja ob železnici. Na vprašanje kako bodo razvijali turizem pod zemljo v 20 km dolgih predorih in v slepem črevesju vladni zagovorniki niso hoteli in znali odgovoriti. To so preskočili. Voditeljica, ki je ščitila lik in delo vladne ekipe in ji ni postavila nobenega vprašanja razen famoznega vprašanja o Madžarski, je nalogo opravila v slogu služinčadi, ki mora predvsem paziti na to, da bo narod pomirjen. Sicer pa to ni nič novega – na RTVSLO so se vedno zavzemali za politično stabilnost in korektnost do levih projektov - za vsako ceno. Tudi pri TEŠ6 SKRATKA BILO JE TO SOOČENJE, KI GA NI BILO. Soočenje v slogu Mojce Pašek Šetinc – Kučanove biografinje, ki vedno stori to kar želi Milan, ki pa ima sam eno samo željo in vizijo: NAROD JE BUTAST – ŠPICE JE TREBA POREZATI. Njegovi super podjetniki iz F-21 bodo dobili naročila za podzemeljski turizem v tunelih, ki jih bodo gradili- čim dlje in čim dražje, tem bolje. Trikrat dražje, dvakrat počasneje in z uničenjem okolja in ogrožanjem vodovarstvenih območij. To je vsa referendumska beda Slovenije 2018, kljub velikim vizionarjem - Alenki, Mirosavu-Dobrem in Jankotu, ki so sinonim zagovarjanja Butalskega pristopa k projektu, ki ga na vsak način hočejo ohraniti za svoj vir prečrpavanja denarja naslednjih 45 let. Še osel ne gre dvakrat na led, Slovenci in državljani Slovenije - ne pustimo se speljati ponovno, zdaj nas skušajo speljati že tretjič. 2TIR je hujši projekt od TEŠ6. Slovenci bi se med seboj pobili za drobiž, za ukradene milijarde jim ni mar. V obtoku so malobrižnost in pohane piške. Ivan Cankar se obrača v grobu. Ljubljana 11.05.2018 Državljan K. Vili Kovačič

Sreda v Sredo: VILI KOVAČIČ - Državljan K

Preštevamo zadnje dneve in ure do nedelje, 13. maja, ko nas davkoplačevalce čaka ponovljeni referendum o Zakonu o 2.Tiru, ki ga vlada premiera Mira Cerarja v odhodu na vsak način želi spraviti v življenje. Vlada sicer tokrat ni aktivno vpeta v referendumsko kampanjo, je pa zato stranka SMC in seveda državne in paradržavne gospodarske družbe, ki pri vnovični potrditvi spornega zakona, vidijo zase gospodarski interes. Pobudnik vnovičnega referenduma Vili Kovačič oziroma Državljan K, je po prvem referendumu lani jeseni uspel pri sodnih mlinih Vrhovnega in Ustavnega sodišča, da se referendum ponovi. Proti Zakonu o 2. Tiru in ne proti gradnji proge med Koprom in Divačo, vendar ne eden, ampak dva tira, je velika večina parlamentarnih in neparlamentarnih strank,ki pa se v samo referendumsko kampanjo niso kad dosti oglaševale. Zato v pogovoru v oddaji Sreda v sredo z Vilijem Kovačičem, zakaj vnovični referendum in kakšne rešitve ponuja njegova civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo.

Jureta Godlerja referendumski super komplimenti, bedno in poniglavo - vse za zaščito globoke države

Dragi Jurček,  v humorju mora biti vsaj zrno resnice, drugače ne šteje in ni vreden pozornosti. Zato bi te opomnil na nekaj: res me prizadene taka plitvost, ko niti besedice ne zmoreš o vzrokih za ponovitev referenduma  in ko zaustavljanje milijardne korupcije  enačiš s štihanjem vrta. Kaj naj rečem ? Bedno in poniglavo. Sicer pa: škodljiv in koruptiven projekt  vladni 2TIR bo nemara navrgel tudi kaj denarja – vsaj posredno, tudi  tebi in tistim, ki referendum blatijo in paradržavo omogočajo – skrivajo. Ko bi referendum promovirali, bi bila zgodba zagotovo tudi za Planet TV in zate, čisto druga.  Sporočam pa ti, da bo proti DVK neumnostim v tem tednu stekel nov postopek pred Vrhovnim sodiščem. Računam, da me boš ponovno križal pred slovenskim narodom. Vseeno pa svetujem, da pogledaš kako soočenje na to temo, kajti tole je bilo res zanimivo: nepremičninski mešetar Mišič – Popovičev aspirant za Luko Koper, se skoraj sam bori proti nam - trem mušketirjem, ki nočejo štihati vrta, ko oblast meče stran milijarde in dela škodo.  http://davkoplacevalcisenedamo.si/post/366672/objavljamo-oddajo-vroci-stol-na-temo-referenduma-o-2-tiruDragi Jurček,  zdaj res ne vem ali si neinformiran, neumen ali zloben !  Ivan Cankar bi rekel: boljših varuhov nima neumnost !Zadnjič sem napisal, da si dober človek, a slabo informiran. Zdaj jemljem to besedo nazaj.  Državljan K. pripis: Sporočam  ti, da imam letos vrt že poštihan in mi gublene dela žena.Sicer pa je olajševalna okoliščina zate: sita vrana lačni ne verjame !”"

Davkoplačevalci

 1. volilna enota KRANJ

Jesenice •  Radovljica 1  •  Radovljica 2  •  Kranj 1  •  Kranj 2  •  Kranj 3  •  Tržič  •  Škofja Loka  •  Gorenja vas, Železniki, Žiri  •  Kamnik  •  Idrija

2. volilna enota POSTOJNA

  Tolmin  •  Piran  •  Izola  •  Koper 1  •  Koper 2  •  Sežana  •  Ilirska Bistrica  •  Postojna  •  Nova Gorica 1  •  Nova Gorica 2  •   Ajdovščina, Vipava

3. volilna enota LJUBLJANA CENTER

Cerknica    Vrnika    LJ Vič 1    LJ Vič 2  •  LJ Vič 3    LJ Vič 4  •  LJ Center    LJ Šiška 1    LJ Šiška 2  •  LJ Šiška 3  •  LJ Šiška 4

4. volilna enota LJUBLJANA BEŽIGRAD

Kočevje  •  Ribnica  •  Grosuplje    Litija  •  LJ Moste-Polje 1 •   LJ Moste-Polje 2    LJ Moste-Polje 3    LJ Bežigrad 1  •   LJ Bežigrad 2  •  Domžale 1  •  Domžale 2

5. volilna enota CELJE

Šentjur  •  Celje 1  •  Celje 2    Žalec 1  •  Žalec 2  •  Mozirje  •  Velenje 1   Velenje 2  •  Slovenj Gradec  •  Ravne na Koroškem    Dravograd

6. volilna enota NOVO MESTO

Črnomelj    Novo mesto 1    Novo mesto 2    Trebnje  •  Brežice    Krško    Sevnica   •  Laško  •  Hrastnik  •  Trbovlje  •  Zagorje ob Savi

7. volilna enota MARIBOR

Šmarje pri Jelšah  •  Slovenska Bistrica  •  Slovenske Konjice  •  Ruše  •  Maribor 1  •  Maribor 2  •  Maribor 3  •  Maribor 4  •  Maribor 5    Maribor 6  •  Maribor 7

8. volilna enota PTUJ

Lendava  •  Ormož  •  Ljutomer  •  Murska Sobota 1    Murska Sobota 2  •  Gornja Radgona  •  Lenart  •  Pesnica  •  Ptuj 1  •  Ptuj 2    Ptuj 3

Ali ima Drugi tir res že tretjo alternativno različico ?

4.05.2018

preberi več

Dežurni strokovnjak 2TDK, ekonomist J. P. Damijan ne pozna tehnologij za izgradnjo predorov in kljub vsemu svetuje javnosti!

9.04.2018

preberi več

Neveljavni zakon ni ovira za začetek del. Če zakona ne potrebujemo, zakaj sploh moramo imeti zakon?

Naslov članka: Neveljavni zakon ni ovira za začetek delIzjava g. Lebna v Delu, 21.03. 2018 Poslano medijem v objavo dne: 21.03. 2018Avtor prispevka: Dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje  Datum objave na Cenzura.si:  21. marec 2018 ob 14.40 uri Cenzura.si bo v predvolilnem času objavljala zapise po posebnem režimu. Objavili bomo vse prispevke avtorjem, katerim medijske hiše ne bodo potrdile objave prispevka v 4 urah po prejetju na njihov elektronski naslov.  Iz zapisanega sledi, da je bil koncept soudeležbe madžarskega partnerja pripravljen v podjetju 2-TDK kot kredit. Zakon smo pred enim letom potrebovali zato, da bi bil kredit preko nekega madžarskega partnerja potrjen s strani države Slovenije. V tej raboti so sodelovale vse vladne stranke SMC, SD in DESUS. Odgovornost je torej jasno opredeljena. Kje je glavni problem v takem posredovanju? Postavlja se resno vprašanje, od kod denar temu madžarskemu partnerju? Ali je to del vračajočih sredstev v Slovenijo zato, da se legalno operejo preko različnih bank in da državljani Slovenije še enkrat plačamo nevidni mreži »banksterjev«? Istih banksterjev, ki smo jih plačevali kot posebne zastopnike v drugih državah bivše SFRJ, da so nam pripravili ustavni zakon o NLB, ki nič ne velja! Da so nam isti banksterji samo na Hrvaškem zapravili 400 milijonov evrov! G. Leben v nizu javnih izjav potrjuje, da je bil zakon test, koliko ta država, naši državljani, naši davkoplačevalci še prenesejo. Zakon je bil ustvarjen z enim samim namenom, da legalno prekupčuje od tako imenovanih »vlaganj« v kreditiranja. To je bistvo zakona, vsi ostali členi so samo za skrivanje resnice! Zakaj je potreben vložek v vrednosti 200 milijonov iz revnejše države? Zato ker je v bančnih sistemih po mednarodnih povezavah lahko prikriti njegov izvor. Igra v NLB (iranski denar), NKBM (italijanski denar) je poznana tudi v Sloveniji. Iz vseh izjav g. Lebna, ki jih je trosil kar celo leto in pol je moč izluščiti pokvarjenost ustvarjalcev zakona. Z zakonom bi DZ potrdil dodatno zadolževanje davkoplačevalcev in zadeva bi bila oprana in predvsem legalna. Za take rabote ne potrebujemo etiko in moralo. Da se take rabote preprečijo je dovolj resen državni aparat, ki ve, da dela za državo. Če zakona ne potrebujemo, zakaj sploh moramo imeti zakon? Če je bil zakon samo eden od poskusov izvajanja legalnega vračanja nakradenega denarja iz tujine je prav, da se davkoplačevalcem jasno pove, da so bili zavedeni. G. Leben si lahko zavrti posnetke za eno leto nazaj in se posluša. Večkrat! Kako si upa predsednik Miro Cerar nam inovatorjem podtikati, da smo proti razvoju. Naj si enkrat vzame v roke COBISS v pregled (ki med starejšo pravno stroko ni posebej priljubljen) in pregleda seznam patentov! Zakaj taka podtikanja inovatorjem, ki predstavljajo trikrat cenejšo rešitev? Zakaj želi gradbeni lobi imeti delo 15 let na domačem trgu? Vsak dan bolj se razkriva umazana igra vseh udeleženih snovalcev Drugega tira. Vsak dan je bolj jasno zakaj nismo smeli strokovno zagovarjati rešitve javno. Stlačili ste nas v pravniški kalup enakosti samo zato, da ne bi državljani slišali resnico. Če bi vlada Mira Cerarja razumela razvoj bi pripravila Program razvoja celotnega slovenskega železniškega omrežja, tako pa se poniglavo ukvarja s partikularnimi interesi za prekupčevanja z denarjem davkoplačevalcev. dr. Jože Duhovnik

Kraljestvo za konja, železnico (iz 18.stoletja) za bicikel.

Naslov članka: Kraljestvo za konja, železnico (iz 18.stoletja) za bicikel. Poslano v objavo na:  DELO Opomba:  Ker sem šele danes izvedel, kako ocenjuje Vaš komentator jež različne udeležence v nemoralnem projektu Cerarjeve vlade Drugi tir sem v njegovem stilu pripravil odgovor, ki je priložen. Žal nisem mogel biti vljuden ker sem pa »duhovnik«, da jež ne bo šel na sodišče. Upam, da se bo našlo kaj prostora za to sobotno številko. Poslano medijem v objavo dne:  13. december 2017  Avtor prispevka:          prof. dr. Jože Duhovnik  Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje Datum objave na Cenzura.si:  13. december 2017 ob 23.30 uri Zaradi miru ne berem komentatorja- steklega psa alias ježa, ki se kot dolgoletni komentator lahko privošči, da kot srednješolec, ocenjuje projekte tako, kot jih je sposoben razumeti. Človek, ki je postal mali tajkunčič po posvetni volji tranzicijskih oligarhov, določenih z znamenitimi besedami preroka v letu 1990: » Vse jim bomo pobrali, če se gredo demokracijo, pa naj si jo kar ustvarijo sami. Od nas ne bodo dobili nič!.« Tako so temu ježu zagotovili lastninjenje »črne vdove«, ki smo jo vsi plačevali kot prispevek za »glasilo socialističnega ljudstva«. Tale jež, ki pravi da je socialist, ni sposoben razumeti razliko med 3,2 milijardami in 0,8 milijardo evrov, ker so številke za njega prevelike in se raje ponaša z bistroumnimi mislimi ob kajenju pipe, ter uživanjem s pogledom na morje, ki ga je legalno »ukradel« od nas drugorazrednih državljanov. Zbeganost izkazuje tako, da se večkrat povprašuje kot »kvazi« kozmopolit ali je to morje upravičeno slovensko. Kako lahko jež ocenjuje investicijo države za 3,2 milijarde, če ne razume, da v naslednjih 50 letih nikoli ne bo preko Kopra toliko tovora, da bi se investicija poplačala. Res pa je, da so si »naši« v dvajsetih letih delo za projektiranje oddajali brez javnih razpisov, brez jasno opredeljenih idejnih projektov in razumno izdelanih investicijskih planov. Vse to zahtevajo in jasno opredeljujejo zakoni, ki so jih vestno podpirali razni ježi, škarpene in drugi njim podobna živa bitja. Torej za ene zakoni veljajo, za druge pa ne, vsaj tako pravi znani rek: »Velika svinjarija še ni kaznivo dejanja«, ki ga poslušno podoživljamo zadnja tri leta. Resnica pa je, da imajo razni mali »kovačiči, severji, duhovniki«, pravico plačevati davke in tako omogočijo, da si stekli psi lahko zagotovijo nova in nova lastninjenja. Vrhunski inženirji lahko z lahkoto pokažejo projekte za primeren dovod električne energije, ki jo lokomotive potrebujejo za klanec v Črnem kalu, za naslednjih deset let. Vrhunski inženirji, naj končno pokažejo projekte za obnovo primerne nosilnosti sedanje proge, ki kleca na posedanju ilovante in drseče zemljine, kar je za moderno stroko mala malica. Vsak ježek, ki brska po zemljini celo ve, kako se obremenitev pozna na mokri zemlji. Tako bi lahko ježoviti vrhunski inženirji dokazali, da je sedanja proga najmanj 50% premalo izkoriščena, kar so povedali steklim psom ali ježem tuji strokovnjaki iz držav. Pomembno je, da domači strokovnjaki ne smejo slovenski javnosti povedati, da ježoviti vrhunski strokovnjaki nimajo prav. Zato morata skupaj ježek in škarpena braniti ježovite strokovnjake, ker bo samo tako mogoče zlomiti razne tuje vplive, ki sta jih branila z švercanjem kave, viskija in drugimi dosežki razvoja stare države. Lastniki Dela imajo izjemno čast, da bodo prepoznali, kako se neko medijsko truplo pripravlja z raznimi ježi in škarpenami na zadnje slovo. Dr. Jože Duhovnik PS: če bi napisal ježkovo bodico, bi onečastil pravega Ježka, zato naj bo bodica ježka.

KULISE PRAVNE DRŽAVE – DRUGIČ

Februarja letos sem na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil javno pismo z zgornjim naslovom. Ponovno sem ga opozoril na nepravilna in nezakonita dejanja v zvezi z načrtovanjem in gradnjo novega žičniškega sistema in smučišča na Kobli v občini Bohinj, v katera so že več let vpleteni najvišji državni organi. Trditve sem dokumentiral in dokazal v dveh pismih (maja 2015 in maja 2016), toda odgovorov na bistvene trditve o nezakonitem ravnanju ni dal nihče. Februarja sem predsednika samo še vprašal ali bo vlada ponovno sprožila proti meni postopek razlaščanja in tudi na to ni bilo odgovora. V teh mesecih je direktor družbe 2864 Bohinj d.o.o. g. Boštjan Čokl, kot investitor, začel lastnikom zemljišč ponovno pošiljati služnostne pogodbe za gradnjo krožno kabinskih žičnic. Investitorju naj bi bile omogočene različne vrste služnosti v 15 metrskem pasu pod traso kabinskih žičnic, odškodnina pa se določi za del zemljišča, kjer je predvidena gradnja. N. pr. če je za gradnjo potrebno 21m2 zemljišča znaša odškodnina v enkratnem znesku 25,94 Eur. Torej, za obdobje štiridesetih let oz. tudi dlje, če se koncesija podaljša, dobi lastnik odškodnino v vrednosti zaboja piva. Pri tem pa je ves prostor pozimi in poleti podrejen rabi po željah investitorja, lastniki zemljišč pa so v popolnoma podrejenem položaju. Niti sedanji lastniki niti njihovi nasledniki nimajo nobene perspektive, saj jim ostane samo ''pravica'' plačevanja davkov. Investitor se lahko tudi ponorčuje iz lastnikov, saj bo tudi ta vlada (kot prejšnji dve) poskrbela za razlastitev. Po prejemu zahteve za omejitev lastninske pravice sem na upravni enoti Radovljica februarja 2014 pregledal kartografske dele prostorskih aktov in ugotovil, da v njih ni nikakršnih prikazov novih žičniških sistemov in spremljajočih objektov, zaradi katerih se me razlašča. Nekajkrat sem prisotno uradno osebo vprašal, kje so prikazane trase gondolskih žičnic, kje so spodnja, srednja in dve zgornji postaji itd. toda gospa je molčala in gledala stran. Jasno mi je bilo, da gre za veliko prevaro v katero so vključeni najvišji organi (vlada, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, državno pravobranilstvo, upravna enota Radovljica in občina Bohinj). Celotna veriga sodelujočih se je enotno sklicevala na nepregledno število prostorskih aktov in zamegljevala njihovo vsebino, nihče pa ni dal konkretnega odgovora, v katerem aktu je bodoča ureditev prikazana. Po prvem pismu predsedniku vlade, v katerem sem podrobno opisal celotno dogajanje, sem še imel upanje, da se pogosto omenjanje pravne države nanaša na novo prakso vlade in državne uprave. Na žalost se jo pokazalo, da gre samo za kuliso, za katero se še naprej skriva nezakonita praksa, ki mora ostati prikrita. Edini zakon, ki ga spoštujejo vsi, sta interes in zahteva zasebnega investitorja. Dobil sem nekaj odgovorov ministrstev, ki pa so pavšalni ter se vsi izogibajo konkretnim odgovorom na moje bistvene trditve in pravzaprav se do sedaj še ni pojavil nihče, ki bi ga moje trditve zanimale ali pa motile. Občina Bohinj je na priporočilo MOP julija 2011 sprejela obvezno razlago prostorskega akta, na podlagi katere je obstoječa prepoved spremembe namembnosti in gradnje nadomeščena z dopuščanjem gradnje najzahtevnejših objektov na kmetijskem in gozdnem zemljišču. Obvezna razlaga je veljala pet let do sprejetja občinskega prostorskega načrta aprila 2016. Na podlagi te manipulacije je vlada aprila 2012 sprejela uredbo o koncesiji, državno pravobranilstvo je konec leta 2013 vložilo predlog za omejitev lastninske pravice, MOP pa je avgusta 2014 izdal gradbeno dovoljenje. Zakon o žičniških napravah določa, da mora biti pred sprejetjem koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev žičniške naprave, kar ni bilo spoštovano. Zakon je bil v tem času zaradi smučišč na Kobli dvakrat spremenjen. S prvo spremembo mi je onemogočeno pravno varstvo, ker lahko na mojem zemljišču investitor gradi neodvisno od poteka razlastitve, z drugo spremembo pa je vnesena nejasnost glede potrebnega prostorskega akta. Vlada je z odločbo avgusta 2012 podelila 40-letno koncesijo (z možnostjo podaljšanja) za gradnjo žičnic podjetju 2864 Bohinj d.o.o. na več sto hektarih površin. Investitor je na tej podlagi dejansko dobil fevd nad prostorom, kjer je sam določal trase, vrsto in dolžine žičnic in lokacije posameznih postaj. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bilo podjetje ustanovljeno po objavi javnega razpisa z ustanovitvenim kapitalom 8.000 Eur in s tem ni izpolnjevalo pogoja finančne in poslovne sposobnosti. V vlogi se je investitor zavezal, da bo podjetje dokapitalizirano v višini 10 mio Eur, da bo pridobil nepovratna sredstva v višini 20 mio Eur in da bo pridobil 20 mio Eur kredita. Teh zavez investitor nikoli ni izpolnil, dejanska finančna konstrukcija investicije in finančne obveznosti investitorja nikoli niso bila javno predstavljene. V koncesijski pogodbi se šteje za bistveno kršitev obveznosti koncesionarja, če v štirih letih ne pridobi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Koncesionar te obveznosti ni izpolnil, za eno od treh žičnic ni oddal niti vloge za pridobitev GD. Kljub temu je minister Gašperšič po pooblastilu vlade junija 2016 podpisal anekse k trem koncesijskim pogodbam in podaljšal rok za pridobitev GD s štirih na osem let. Koncesionar je v vlogi navedel, da je bilo GD razveljavljeno in vrnjeno v ponovno odločanje in da bo dopolnil svojo vlogo za dopolnitev GD. Dopolnjena naj bi bila neobstoječa vloga za neobstoječe GD, poleg tega pa ni pomembno niti to, da za eno žičnico ni bila oddana niti vloga za pridobitev GD. Da na tem področju nobena stvar ni pravilna je pred tem poskrbel tudi prejšnji minister Omerzel. Vlada je aprila 2014 iz uredbe črtala našo parcelo št. 790/3, minister pa je z aneksom k koncesijski pogodbi junija 2014 črtal drugo parcelo. Skupaj s poslovnim partnerjem sva v žičniški sistem na Kobli v preteklosti vložila preko milijon Eur in zimski turizem je do pojave ''novega nosilca razvoja'' potekal normalno v zadovoljstvo mnogih smučarjev in gospodarstva Bohinja. Nato nam je župan g. Kramar odvzel koncesijo in blokiral nadaljnje delo smučišča. Na ta način ni težko podjetnika uničiti, saj obratovati ne moreš, ostanejo pa ti različni stroški in krediti. Za javnost je bilo potrebno objavljati hvalnice o novi ideji, ki bo rešila turizem, kdor pa se temu ni podredil, je razglašen za zaviralca razvoja, ki ga je treba kaznovati. Ker so bili zaradi blokade zimskega turizma oškodovani tudi prebivalci Bohinja je bila na sestanku aprila 2015 obravnavana možnost obratovanja vlečnice Kozji hrbet. Kot lastnik sem dal popolno podporo ponovnemu zagonu in zagotovil, da sem pripravljen oddati vlečnico v brezplačni najem. Jasnega odgovora nisem dobil, je pa župan na oktobrski seji občinskega sveta predlagal delno rešitev smučišča Kobla. V gradivu je navedel, da vsa prizadevanja niso dala rešitve, kljub temu, da je dano predstavnikom več ponudb, občina pa ima za usposobitev vlečnice do zimske sezone 2015 zagotovljena sredstva. Navedbe župana so bile neresnične, ker dejansko ni dal nobene ponudbe niti meni niti mojemu odvetniku, ki jih je tudi zahteval. Da zimskega turizma na Kobli ni že 6 let je odgovoren župan g. Kramar. Posebna oblika maščevanja ''pravne države'' je vezana na ukrepanje vseh vrst uradnih organov. V delujočem lokalu so se v tem času začeli nenehni pregledi in različni ukrepi, kjer bi mi že ob najmanjši napaki lahko zaprli lokal. Nekoč mi je uradna oseba po šestih urah pregledovanja morala priznati, da sem se nekomu zelo zameril. Gospa gradbena inšpektorica je opravila tudi nadzor nad uporabo našega gostinskega objekta Ravne 23a v Bohinju. Objekt je star 29 let in je več let zaprt. Preverjeni so gabariti v lokacijski dokumentaciji in uporabno dovoljenje ter je končno februarja letos s sklepom ugotovljeno, ''da se predmetni gostinski objekt v celoti uporablja na podlagi uporabnega dovoljenja. Zavezanec ni storil kršitve ZGO-1.. '' Tega dejstva pa pred tem ni upošteval ARSO in je izdal okoljevarstveno soglasje, kot da hiše ni. Pri meni kot malemu človeku ''pravna država'' išče dlako v jajcu, drugi kriteriji pa veljajo za hvaljene nosilce razvoja. Lani aprila je bil npr. objavljen članek o ECO hotelu v Bohinju z naslovom: V meglo davčnih oaz zaviti lastniki hotela; Sled za kupcem terjatev DUBT do družbe MPM Boštjana Čokla se je izgubila na silvestrovo. Aprila 2016 je pričel veljati nov občinski prostorski načrt, s katerim je preprečeno delovanje in razvoj našega gostinskega objekta Ravne 23a. Po predlogu g. Čokla je objekt ukleščen med dve trasi gondolskih žičnic, od katerih poteka ena praktično nad njim, druga pa je v neposredni bližini. Na naši sosednji parceli, ki je v naravi makadamsko parkirišče, sem zaprosil za gradnjo apartmajske stavbe z garažami. Z OPN je namembnost parcele razdrobljene za različne namene, del naj bi bil celo pogozden, tako da je vsaka želja po razvoju v celoti onemogočena. To si je občina lahko dovolila, saj se zanaša na organ, ki bo izvedel umazane posle razlaščanja. Probleme s smučišči na Kobli niso povzročili ''zaviralci razvoja'' in tudi ne gre za lokalne zdrahe. Gre za organiziran in z državnega vrha voden projekt, v zvezi s katerim se že leta prirejajo ali kršijo predpisi in prikrivajo dejanska dogajanja s končnim namenom, da se omogoči okoriščanje konkretni interesni skupini. Mislim, da je tako delovanje minister mag. Klemenčič, ko je bil še predsednik KPK, imenoval sistemska korupcija. Marko Bogataj, Medvode. 07. 9. 2017.

Iva Pavlin Žurman: drugi tir in Madžarska

Predreferendumsko modrovanje in eksotični referendum sta končana«, je napisal g. Drago Marovt. Kdo in kje se je modrovalo ni napisal. Na soočenju na RTVS (kdo je omogočil nastop psihično moteni osebi?) je nastopil »orkestrirani zbor vladnih modrijanov«, ki so se pred tem izogibali strokovnim soočenjem v organizaciji nasprotnikov ZIUGDT. Zakon je bil sprejet s preglasovanjem vladajoče politike v Državnem zboru, brez odgovornosti, ki bo aktualna šele čez mnogo let. Medijev strokovne razprave nasprotnikov niso zanimale, kar pove, kako zanemarljiv (žalostno) je vpliv nevladne stroke na ekonomske in tehnološke strateške odločitve v Sloveniji. V zakonu je govora o izgradnji drugega tira, 27 kilometrov dolge enotirne podzemne železnice (76%-20,5 km, 8 predorov, še brez projekta za izvedbo). Potem ko je bila v javnost posredovana alternativa dvotirne železnice (vladi že avgusta 2016), zgrajene bistveno prej in ceneje od vladne enotirne variante (obstajata pa še dve sprejemljivejši od vladne), so vladni predstavniki naenkrat začeli zniževati vrednost investicije, g. Cerar jo je čez noč celo razpolovil. Nasprotniku zakona županu Popoviču pa je Cerar kar na štiri oči, saj ni res, obljubil določene spremembe(!?) in dvojni tir (sic!). Na podjetniške odločitve seveda ne vpliva lastništvo infrastrukture, ampak drugi dejavniki – kakovost in stroški luških storitev, stroški prevoza … Država kvečjemu subvencionira, kar pa … Madžarska je bila vključena zaradi evropskih sredstev. Vendar bi to lahko naredili z meddržavno pogodbo in ne z »interventnim« zakonom, katerega namen je očem skrit (vloga 2TDK d.o.o.), zato seveda ne gre za transparenten posel, kot je prevečkrat ponovil g. Cerar. To so dejstva, ki bi morala skrbeti zainteresirano javnost in medije. Pa je bila medijska blokada! In ne le to, bil je celo medijski agitprop z denarjem davkoplačevalcev! Iva Pavlin Žurman, Solkan

Objavljamo oprostilno sodbo zoper Dr. Milka Noviča (v celoti - pdf dokument)

Objavljamo oprostilno sodbo zoper po krivem obdolženega in tudi že obsojenega dr. Milka Noviča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta, dr. Janka Jamnika.   povezava na dokument Posnetek govora sodnika Radonjića o pritiskih nanj v primeru Novič: Radonjič proti globoki državi:

Pritožba zaradi izrečene besede "Prasica" sodnici Špeli Koleta, ko je nepravično obdolžila Milka Noviča na 25 let zapora!

Podpisani Viljem Kovačič obdolžen razžalitve sodnice Špele Koleta vlagam pritožbo na sodbo z dne 10. 04. 2019 opr. št. VI K 2476/2108-40 Pritožbo vlagam zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavne pravice do svobode izražanja. OBRAZLOŽITEV:I. Pri konkretni sodnici v konkretnih okoliščinah je izraz “prasica” v okvirih svobode izražanja Oznaka "prasica" sodnice je bila namreč izrečena v okoliščinah: - ko je Ustavno sodišče potrdilo, da je v konkretnem postopku obdolžencu sodnica kršila ustavne pravice in mu ogrozila življenje - v trenutku takoj po izreku obsodilne sodbe na 25 let zapora in na takojšnji pripor ter - v intervalu vsesplošnega zgražanja javnosti v sodni dvorani, - po tem ko so mnogi drugi udeleženci postopka v dvorani označili sodnico z isto oznako "prasica" in s podobnimi oznakami, - v postopku, za katerega je javnost na podlagi sodne prakse ESČP in Ustavnega sodišča upravičeno predvidevala, da bi sodnica morala obdolženca oprostiti (in ta predvidevanja predstavnikov javnosti ter njihovo razumevanje prava so se kasneje po odločitvah Vrhovnega sodišča in v ponovljenim sojenju izkazala kot v celoti točna) - ko je šlo za vrednostno sodbo, povezano s sodničinim delom, - in ko je splošno znan Orwellovski pomen izraza prasica (iz novele "Živalska farma"), se pravi oblastnika, ki zlorablja svojo oblast, Vse te okoliščine, dokazujejo da je bilo ogorčenje javnosti ob šokantni sodbi, kakršna je bila sodba dr. Milku Noviču, znotraj ustavno zagotovljene svobode izražanja (39. člen Ustave, 10. člen EKČP), ki dopušča tudi izražanje sicer šokantnih in žaljivih besed II. Meje svobode izražanja do sodnikov po praksi ESČP in Ustavnega sodišča Ne trdim, da je zaščitena s svobodo izražanja vsaka taka izjava proti vsaki sodnici, a v okoliščinah, kot so v tem primeru, je in mora biti zaščitena. Med svobodo izražanja in pravico do dostojanstva, oziroma med svobodo izražanja in kaznivim dejanjem razžalitve, so meje, ki sta jih oblikovala ESČP in ustavno sodišče. Za moj konkretni primer je pomembna predvsem odločba Ustavnega sodišča št. Up-1128/12 z dne 14. 5. 2015 in v njej navedene odločbe ESČP. Odločba Ustavnega sodišča obravnava izjave, uperjene proti državnemu tožilcu, a bistvene razlike med tožilci in sodniki glede svobode izražanja ni. Iz odločbe je jasno, da tožilci in sodniki “so nosilci javne funkcije in njihova naloga je prispevati k ustreznemu delovanju pravosodja. Glede na njihovo funkcijo ... je javnost upravičena do podrobnega nadzora nad njihovim delom, oni pa morajo biti v zvezi s tem pripravljeni na morebitne kritične in neprijetne besede. Zato morajo biti meje svobode izražanja, ko gre za komentiranje njihovega dela, širše. ... Pri izjavah, ki so opredeljene kot vrednostne sodbe, je sorazmernost posega v pravico do svobode izražanja odvisna od tega, ali je za take izjave obstajala zadostna dejanska podlaga. Za oceno, ali je pritožnik imel zadostno dejansko podlago za svojo izjavo, pa je treba upoštevati kontekst, v katerem je bila izjava podana, pa tudi predhodno ravnanje oškodovanke, ki jo je izzvalo. Z vidika pravice do svobode izražanja ni sprejemljivo stališče sodišč, po katerem lahko resno in ostro kritiko izrazijo predvsem strokovno kvalificirane osebe. Resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot tako mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav in zlorabo sodne oblasti. Nadaljujem s citranjem Ustavnega sodišča ki citira ESČP: “Svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in se ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Pri presoji ostrih in pretiranih izjav ESČP poudarja, da se lahko osebe, ki sodelujejo v javni razpravi glede zadev javnega pomena, zatečejo k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokacije oziroma uporabi pretiranih izrazov. Meje sprejemljive kritike so lahko širše, če se izjave nanašajo na nosilce javnih funkcij v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti.” (Ustavno sodišče tu citira sodbo ESČP v zadevi Oberschlick proti Avstriji z dne 23. 5. 1991, sodbe ESČP v zadevah Mamère proti Franciji z dne 7. 11. 2006, Lešník proti Slovaški  z dne 11. 3. 2003 in Błaja News Sp. z o.o. proti Poljski z dne 26. 11. 2013, sodbo ESČP v zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji z dne 7. 2. 2012, sodbo ESČP v zadevi Lešník proti Slovaški z dne 11. 3. 2003, sodbe ESČP v zadevah Błaja News Sp. z o.o. proti Poljski z dne 26. 11. 2013, Lešník proti Slovaški z dne 11. 3. 2003, Lavric proti Romuniji z dne 14. 1. 2014 in Marian Maciejewski proti Poljski z dne 13. 1. 2015.) Seveda svoboda izražanja ni absolutna (glej točko 12 in 16 odločbe Ustavnega sodišča), zato je treba “v določenih okoliščinah nosilce javnih funkcij (tudi državne tožilce) zavarovati pred žaljivimi in zlonamernimi napadi, ki utegnejo vplivati na izvrševanje njihovih dolžnosti in pristojnosti in ki zmanjšujejo zaupanje javnosti vanje oziroma v institucijo, ki ji pripadajo.” Za ugotovitev, ali je v konkretnem primeru izjava v okviru svobode izražanja, je treba odgovoriti tudi na vprašanje, “ali sta uporaba spornih izrazov in splošni ton pritožnikovega izražanja, čeprav nedvomno kritična in lahko škodljiva za oškodovančev ugled, prerasla v destruktiven in neupravičen napad, katerega namen je bil spodkopavanje zaupanja javnosti v integriteto pravosodnega sistema kot celote.” (Ustavno, sodišče točka 17, citira sodbo ESČP v zadevi Marian Maciejewski proti Poljski z dne 13. 1. 2015, 34447/05, 79. točka obrazložitve. Iz okoliščin mojega konkretnega primera je jasno, da na podlagi dejanskega stanja in objektivnih okoliščin (naštevam jih zgoraj v alinejah) ni šlo za “destruktiven« ali neupravičen napad, katerega namen je bil spodkopavanje zaupanja javnosti v integriteto pravosodnega sistema kot celote”. Šlo je ravno za nasprotno: za upravičen napad (in ne za neupravičen in destruktiven), z eno samo besedo, šlo je za opozorilo na zlorabo sojenja s strani konkretne sodnice in ne pravosodnega sistema kot celote. Reakcija je bila protest in zgražanje nad krivico, ki je enaka umoru nedolžnega človeka, kajti zapor za 25 let, brez dokaza krivde je sodni umor brez primere. Moja reakcija pa je pozitivna reakcija, ker naj senzibilizira odnos in zaupanje javnosti do sodstva, saj se tako zaupanje doseže le skozi dobro sojenje in na osnovi kritike ter z opozarjanjem - tudi šokantnim, na zlorabo sodne oblasti, ki ima za posledico uničenje življenja posameznika in ki se ne sme nikoli več ponoviti. Sodba je nezakonita in arbitrarna (kršitev 22. člena ustave in 6. člena EKČP) in napačno uporablja materialno pravo, saj temelji na sodbi ESČP, ki za naš primer sploh ni relevantna, ne omeni pa sodb ESČP in zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča, ki so bistvene. Bistvene pa so zgoraj navedene sodne odločbe, pa tudi primer Skalka proti Poljski, v katerem je ESČP potrdilo, da je pritožniku, ki je uperil izjavo proti sodniku in bil kaznovan, bila kršena svoboda izražanja. Bistvena je tudi najnovejša sodba ESČP o izjavah proti sodnikom Pias Pires de Lima proti Portugalski, 70465/12 z 12. februarja 2019, ki je prvostopno sodišče ne omenja. Tudi tu je ESČP ugotovilo kršitev svobode izražanja, ker so pritožnika portugalska sodišča obsodila zaradi izjav, uperjenih proti sodniku. Zadeva Rujak proti Hrvaški, na katero se prvostopno sodišče sklicuje, pa ni uporabna. Tam je namreč šlo za spor med vojaki, kjer je eden od vojakov drugega želel žaliti na verski osnovi brez pravega sporočila, in namen žaljenja na verski osnovi je kasneje tudi potrdil, pri tem pa večkrat ponovil “Jebem ti majku krščenu! Jebem ti majku ustašku.”. Kot vemo, žalitev na rasni osnovi brez sporočilne vrednosti in obscenih besed svoboda izražanja ne ščiti. Da se je prvostopno sodišče oprlo na tu povsem neuporabno odločbo Rujak proti Hrvaški, hkrati pa prezrlo sodbe, ki so za naš primer pomembne, potrjuje arbitrarnost in uporabo napačnega prava. Našemu primeru je najbolj podoben slavni primer, ko je, enako kot pri nas, v sodni dvorani, udeleženec postopka Larry Flynt na Vrhovnem sodišču ZDA osmim vrhovnim sodnikom rekel “eight assholes”, vrhovni sodnici Sandri Day O’Connor pa “token cunt”, v nekem drugem postopku na nižjem sodišču pa “fuck this court!”. Sodišča so v vseh teh primerih ocenila, da so izjave v okvirih svobode izražanja. III. Prašič in prasica sta v literaturi in družbenem življenju običajni označbi nosilca funkcije, katere nosilec je do ljudi nekorekten oziroma funkcijo uporablja in zlorablja za nepoštena ravnanja Prašič in človek prašič sta simbol oblastnika, ki ne bi smel dobiti oblasti v svoje roke. Tudi sodne oblasti ne. In to že od slavne novele “Živalska farma” George Orwella, kjer je med živalmi na farmi oblast prišla v roke prašiču, ki se je nato znašal nad ostalimi. Mladinska knjiga, na primer, ima v svoji zadnji izdaji Živalske farme na naslovnici prašiča v uniformi in zraven dopis “V politični satiri Živalska farma je Orwell človeške lastnosti uspešno posodil živalim in na odličen način prikazal, kaj se zgodi, ko človek prašič dobi oblast v svoje roke.” Prašič in prasica sta zato vrednostni oznaki, ki sta v nekaterih okoliščinah zoper predstavnike vseh treh vej oblasti zaščiteni s svobodo izražanja. Tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je "prasica" običajna slovenska beseda, ki je druga beseda za malovrednega človeka. SSKJ tako piše: "Prasica: ničvreden, malovreden človek" in SSKJ dodaja primer stavka: "ti nisi prijatelj, prasica si". Po SSKJ z besedo "prasica" lahko označujemo tudi umazanega človeka in SSKJ daje primer "kakšna prasica pa si". IV. SODBA PA JE NEZAKONITA ŠE IZ SLEDEČIH KONKRETNIH RAZLOGOV Sodba ne predstavi izvedenih dokazov, saj ne povzema izpovedbe obdolženca samega, niti v enem stavku pa tudi ne izpovedb oškodovanke Špele Koleta in/ali prič. Sodba navaja imena štirih zaslišanih prič, a ne navede, kaj so izpovedale. Gre pa za pričanja, ki so dokazi v mojo korist in to bistveni dokazi. Priče so potrdile, da sem izrazil ogorčenje nad sodnico, ki je človeka obsodila za umor brez dokaza, da torej namena žalitve nisem imel, je pa bila izrečena beseda primerna glede na rezultat njenega dela, to je kriminalnega sojenja. Priče so tudi potrdile, da se je sto ljudi zgražalo in da so tudi druge osebe izrekle sodnici isti izraz "prasica" ali podobne izraze. Priče so tudi potrdile, da sem besedo "prasica" izrekel v funkciji aktivnega državljana v obrambo človekove pravice in koristi drugega. Potrdile so, da sem spremljal celotno sojenje, da pa sodnica dokazov v korist obdolženega ni izvajala, ga pa je vseeno obsodila brez dokazov in da sem vse to, skupaj z mnogimi drugimi, popisoval in obsežno beležil na svojem blogu. Sodba je nezakonita tudi ker temelji na predpostavki, ki jo sodba tudi večkrat zapiše, da je šlo za motenje postopka, čeprav je bila beseda, ki sem jo izrekel izrečena med odhodom iz dvorane in ob prekinitvi branja sodbe, zato izrek te besede ne moremo označiti za motenje postopka. Sicer pa je za motenje postopka primerna in z zakonom predvidena sankcija izključitev iz dvorane. To sankcijo je sodnica Koleta tudi izrekla in jaz sem jo mirno sprejel in mirno odšel iz dvorane. Ne more pa biti motenje postopka v dvorani ena sama izrečena beseda, pa kakršna koli je ta beseda bila, kaznivo dejanje. Med motenjem postopka in kaznivim dejanjem ni povezave, zato je sodba, ki temelji na taki povezavi, nezakonita. Sodba je nezakonita tudi, ker temelji na tem, da je bilo moje ravnanje tako nespoštovanje pravil v dvorani, da je onemogočalo delo sodišča in ogrozilo izvajanje procesnih pravic strank v postopku, saj kot rečeno, je bila beseda izrečena med odhajanjem iz dvorane. A tudi če je res šlo za nespoštovanje pravil v dvorani ali onemogočanje dela sodišča, to nima nobene zveze s kazenskim pravom in to ni element kaznivega dejanja razžalitve. Sankcije za nespoštovanje pravil v dvorani so druge, ne kazenske. Sodba nadalje temelji na izmišljeni situaciji, ki se ni zgodila. V sodbi piše: “nepredstavljiva je namreč situacija, ko bi bilo dopustno, da kdorkoli in kadarkoli lahko v razpravni dvorani reče karkoli”. Sodnica se v sodbi vživi v to namišljeno situacijo in nato na dolgo ocenjuje, kakšne vse posledice bi to imelo. In na tem utemelji sodbo. Čisto pozabi, da se ta situacija sploh ni zgodila. A celo če bi se zgodila, to ne more biti podlaga za KD razžalitve. Zato je sodba, ki na tem temelji, nezakonita. Sodba je nadalje nezakonita, ker temelji na trditvi, da “kritika ravnanja sodišča na glavni obravnavi po ZKP ni dovoljena.” Četudi ta res ni dovoljena, s tem še ne postane kaznivo dejanje. Sodba temelji na napačni predpostavki, da sem imel namen zaničevanje osebe. Imel sem namen ocene dela sodnice po kriterijih, ki jih ljudje postavljamo za prasico, prašiča in človeka/prašiča v Orwellovi Živalski farmi. To sem na zaslišanju tudi povedal in na tem tudi temelji pregon. To je namreč poudarila v zaključni besedi tudi tožilka (citiram: “vendar pa je obdolženi vztrajal pri svojem, pri tem pa je kot primerjavo uporabil celo Orwelovo Živalsko farmo, kjer prašiči nastopajo kot skorumpirani voditelji.”). Sodba je torej nezakonita že, ker je izpustila bistveno vprašanje tega kazenskega postopka in sicer ali je Špela Koleta prašič v Orwellovem pomenu besede. Sodba bi morala vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne (355. člen). A sodba ne upošteva, čeprav je dokazano, kar so potrdile vse priče, da sem izrekel le eno besedo in to v trenutku, ki sploh nisem motil postopka, med odhajanjem iz dvorane in medtem ko (citiram sodbo) "je prisotna javnost začela vzklikati raznorazne žaljivke". Sodba je nadalje nezakonita tudi, ker temelji na tem, da nisem ocenjeval dela sodnice, čeprav so prav vse priče in celo oškodovanka sama, potrdile da sem ocenjeval njeno delo. V drugem delu sodba ponovi izjavo oškodovanke, da je izjavo razumela kot "napad na odločitev, ki jo je sprejela". Sodba je nezakonita tudi v delu, kjer pojasni višino kazni. Sodba je višino kazni utemeljila s tem, da sem celo na kazenski obravnavi v svojem zagovoru ponovno izrekel to besedo "prasica". A ta beseda je bistvo spora. Kako naj bi se pa zagovarjal drugače kot da izrečem to besedo, ki je centralna v tem sporu?! In ker sem jo izrekel, mi je to sodnica štela kot oteževalno okoliščino in zato sem dobil tako visoko sankcijo. S tem je izkazana kršitev nepristranskega sojenja (6. člen EKČP). V. PREDLOG SODIŠČU Predlagam, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijano sodbo spremeni tako, da me kot obtoženca za očitano kaznivo dejanje razžalitve po čl 158 KZ oprosti krivde in kazni ter stroškov postopka. Kajti bistveni vzrok za tovrstno izjavo je na kratko v sledečem: Izrečena sodba dr. Milku Noviču na 25 let zapora je bila in ostaja SODNI UMOR nedolžnega človeka. Gre za umor v sodni dvorani kakršnega v Sloveniji še ni bilo, kajti v danem trenutku je pomenila dokončno zapečatenje življenja dr. Milka.Noviča (praktično njegovo smrt) ob očitno popolnoma nedokazanem kaznivem dejanju (pri čemer je bila med postopkom njegova tudi kratkotrajna izpustitev iz povsem neutemeljenega dolgotrajnega pripora občutena v javnosti kot sprevrženo poigravanje z usodo nemočnega človeka). Sodba Špele Koleta je vrh skonstruiranega postopka, v katerem se je sodnica dejansko igrala z življenjem g. Noviča, za katerega je bilo evidentno, da ni mogel storiti očitanega kaznivega dejanja, kajti kateri storilec pa bi sam z veliko zamudo dirkal na kolesu s pištolo, da bi ustrelil nekoga, ki bi že moral biti v restavraciji na najavljeni novoletni prireditvi s številnimi sodelavci ? In to v času ko je umorjeni dr. Jamnik nenapovedano zamujal prihod. To je povsem absurdna predpostavka, ki jo je z meritvami časa kolesarjenja povsem ovrglo ponovno sojenje v senatu s predsednikom senata sodnikom g. Zvjezdanom Radonjićem, ki je za razliko od sodnice Špele Koleta, pošteno in nepristransko sodil in sledil objektivni zahtevi Vrhovnega sodišča po ponovitvi meritvi časa kolesarjenja. Obsodba na najstrožjo kazen za evidentno skonstruirano dejanje je dejanje največjega oškodovanja ugleda in posmeh celotnemu slovenskemu pravosodju in je bila popoln šok za vsakega razumnega človeka - v takšnem stanju se nihče od normalno čutečih ljudi v sodni dvorani ni mogel vzdržati najbolj ogorčenih izrazov na račun te sodnice, ki v nobeni pravni državi takšna sodnica ne bi smela več izvrševati sodniške funkcije, v Sloveniji pa ji s pomočjo države, to je ODT, uspeva sebe prikazati kot žrtev zasmehovanja kritične javnosti. Proces proti dr. Noviču, ki ga je vodila Špela Koleta in senat 3 sodnikov višjega sodišča v Ljubljani Stanke Živič, Tatjane Merčun in Milana Štruklja je bila tragična komedija človeškega sprenevedanja, zmešnjav in podtikanja »dokazov« nekomu, ki naj bi odigral vlogo »nadomestnega morilca«, medtem ko se pravi morilec in naročniki še vedno skrivajo pred roko pravice. »Institut« nadomestnega morilca pa v Sloveniji v primeru Novič ni prvi in edini primer. Gre za širši pojav, ki zadeva skorumpirano in ustrahovano slovensko izvedensko stroko, ter poleg sodstva tudi za tožilstvo. Gre skratka za celotno pravosodno vejo oblasti in celotno obdobje od leta1992 dalje. Vse od 6 junija1992, ko je pod strelom prvega »nadomestnega morilca« padel predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Razčiščenje tega primera pa še kar čaka, ker pristojni molčijo. Država Slovenija se je torej začela z umorom – z umorom, ki še vedno ostaja neraziskan in nepojasnjen. Država ne more temeljiti na laži in umoru. Zato je za njeno normalno delovanje bistveno vprašanje: kdo in kdaj bo začel preganjati ne samo storilce umorov pač pa njihove naročnike. Nadomestni morilci - fiktivni storilci, so enake žrtve kot so umorjeni. Teh primerov je več in jih tukaj ne naštevam. VI. POVZETEK IN DRUGE OKOLIŠČINE OB RAZGLASITVI SODBE : V povzetku ponavljam nekatera že navedena dejstva in jih postavljam v širši kontekst poraznega stanja države, katerega hrbtenica naj bi bilo sodstvo. 1. Sodba v imenu ljudstva s katero se mi odmerja kazen 1260 eur ni verodostojna, kajti ljudstvo v sodni dvorani je ogorčeno protestiralo in je ono mene spodbudilo, da izrečem besedo PRASICA - ne jaz njega. Ljudje so vpili med drugim “svinja cvrla se boš v peklu” in to dokazujeta priči, ki sta bili blizu mene in me nista slišali, sta pa to že izpovedali na prvem naroku. 2. Besedo PRASICA nisem izrekel med procesom branja sodbe, ko bi s tem sodnico oviral pri delu, ampak tedaj ko je bilo branje prekinjeno zaradi ogorčenja nad ponovnim priporom dr. Noviča  in sodbo, ki z dejanjem, ki - ugotovljeno zdaj že s strani  dveh sodnih instanc -  z dejanjem umora nima nikakršne zveze. Sodba je konstrukt kar je potrdilo Vrhovno sodišče in je zdaj  v drugem sojenju tako razsodilo tudi Okrožno sodišče (pošteni sodnik Radonjić).Tako torej ni šlo za oviranje sodnice pri izvajanju sodniške funkcije, kar se mi popolnoma neupravičeno očita,  ampak za posledično reakcijo ogorčenja mene in celotne dvorane nad dejanjem sodnice. Torej ne gre za oviranje izvajanja funkcije sodnika, kar se sicer sankcionira z odstranitvijo povzročitelja iz sodne dvorane, v tem primeru pa sem dvorano zapustil sam, skupaj z drugimi, ker je bilo sojenje prekinjeno in je bila javnost v celoti “izgnana” iz sodne dvorane.  3. Domnevno razžalitev nisem izrekel na javnem mestu, vključitev javnosti v to zadevo je povzročila šele sodnica sama, saj s tem ko me kazensko preganja, sama povzroča povečano zanimanje javnosti. 4. 158 člen ZKP določa,  da se dejanje ne kaznuje, če je izrečeno  v obrambi pravic ali za zaščito pravic drugega človeka. Točno za to pa je šlo v tem primeru. Ščitil sem pravico drugega človeka. 5. Inkriminirano besedo sem uporabil ob pomanjkanju natančnejšega izraza. Takega izraza pač slovenščina še ne premore, domnevam pa da bo razvoj jezika  morda v bližnji bodočnosti omogočil natančnejši izraz - morda bi bil za začetek boljši izraz pravosodna prasica !  6. Menim, da se tolerančni prag  dopustnega izražanja prisotne javnosti v sodnih dvoranah ne more enačiti s tem kar je nedopustno v javnih polemikah ali kritikah, kajti po naravi stvari so ljudje ob krivičnih sodbah upravičeno čustveno prizadeti. Da je temu tako, lahko potrjuje sama tožnica sodnica Špela Koleta ko novinarja Mitja Lomovška na obravnavi v istem procesu ni kaznovala, čeprav je izrekel po celi dvorani slišno isto besedo PRASICA. S tega vidika sodišče za enak primer ne uporablja istega merila, kar je je kršitev enakosti pred zakonom. 7. Kaznovanje dojemam tudi kot maščevanje nad mojim protestniškim ravnanjem - tako tistim pred leti pred Vrhovnim sodiščem, kot zaradi tega ker sem ljudi spodbujal k udeležbi na sojenju dr. Milku Noviču – po načelu,  ki sem ga večkrat sam zapisal in propagiral:  pameti je zmanjkalo,  ostane nam samo še javnost ! 8. Ne pristajam na logiko, ki se v Sloveniji zelo pogosto prakticira: da imamo zločine brez zločincev in imamo svinjarije brez storilcev. To pomeni barbarstvo in boj vsakega proti vsem in pot stran od pravne države kot institucije, ki naj ščiti svoje državljane, predvsem šibkejše, pred zlorabo tudi sodne veje oblasti. V primeru Novič ne gre za sodno zmoto, ampak za naklepni umor v sodni dvorani z obsodbo nedolžnega človeka, za zaščito neverjetno izprijene hudodelske združbe, ki je s pomočjo ljudi na kemijskem institutu organizirala umor Janka Jamnika. Centri odličnosti, ki jih je na KI pred desetimi leti ustanovila vlada, pa so z dejanji ki so se tam zgodila postali sinonim za centre pokvarjenosti brez nadzora. 9. Moj spor s sodnico je tudi načelne narave, ker so očitno protesti proti kršitvam človekovih pravic  v Sloveniji sankcionirani s kaznijo. Povzročitelji krivic – nepošteni sodniki in tožilci pa so celo na vse načine in tudi verbalno zaščiteni. Še več, prihaja celo do njihovih napredovanj.. 10. Dve sodbi - Vrhovnega sodišča in okrožnega sodišča - s sodnikom Radonjićem na čelu 5 članskega senata , danes v celoti potrjujeta upravičenost mojega ogorčenja in zgražanja nad situacijo in ljudmi, ki so nas pripeljali vanjo. Sodna oblast brez odziva javnosti pa očitno ni in nikoli ne bo sposobna svojega očiščenja. 11. Kaznovanje razumem kot kaznovanje za človeško solidarnost, ki je v SLO precej redka dobrina in bi jo sodišče moralo pospeševati, ne pa s kaznijo inkriminirati in omejevati. 12. Tožnica pa je sprožila obraten proces , računajoč na cehovsko solidarnost sodniškega poklica, ki pa s človeško solidarnostjo in poštenim sojenjem nima prav nobene zveze. 13. Moja pritožba pomeni poziv k normalizaciji in ozdravitvi sodstva in države. Je protest proti tistim sodnikom, ki izrekajo obsodilne sodbe nedolžnim ljudem in to počnejo »v imenu ljudstva«, ki je protestiralo v sodni dvorani. Naj se vendar zamislijo v imenu koga sodijo, ob primerih ko izrekajo takšne sodbe in je ljudstvo ogorčeno. VII. ZAKLJUČEK: V pričakovanju poštene razsodbe računam na popolno oprostitev z argumenti razuma in citiram: »Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost !«. Čeprav se zavedam, da bi bila oprostitev za marsikoga v Sloveniji pohujšljiva in nezaslišana, ker bi lahko k uporu spodbudila tudi druge. Kajti ljudje se ne upirajo največkrat zato, ker se vnaprej izgubljenih bitk izogibajo. Zato tudi »vrhunska« pravna stroka preračunljivo molči in se ne odzove, mediji pa namesto resne analize pravosodja promovirajo bizarne teme - kuharske recepte, kvize in druga sredstva poneumljanja za beg od realnosti. Najbolj negativno usodno pa je leporečniško zadržanje vrha pravosodja in pravne stroke, ki vsako leto poje hvalnice svojemu početju. Kljub temu zagovarjam načelo, naj se Slovenci nehamo pritoževati, ampak moramo masovno vlagati tožbe in pritožbe. Kajti edina prava pot, je pravna pot - dokler so med sodniki še nekateri razumni, pogumni in pošteni ljudje. Upanje umre zadnje. Ni res, da takih sodnikov ni več, primer sodnika Zvjezdana Radonjića to dokazuje, Dokler bodo obstajali taki sodniki upanje na ozdraviitev sodstva ne bo umrlo. ! Upam, da bom s svojim ravnanjem morda celo zvišal standarde sojenja, saj bi oprostilna sodba bila znak, da besede niso povsem izgubile svoj pomen. In bo oprostitev poduk, ki bo dal misliti nekaterim podkupljivim, oholim, brezsrčnim in ne-poštenim sodnicam in sodnikom. In bo hkrati spodbuda poštenim, odgovornim in pogumnim, ki si zaslužijo priznanje in vso podporo javnosti. Ljudem, ki ne bodo poosebljali besedo PRASICA ampak bodo simbol za besedo PRAVICA. Ob minimiziranju zlorab in ignoranci večine poslancev v DZ o razmerah v slovenskem sodstvu in minimiziranju problema v vodilnih slovenskih medijih, je sojenje ob izreku besede PRASICA dobrodošel povod za samo spraševanje in širšo kritično obravnavo. Sicer bo ta beseda upravičeno letela na celotno sodno vejo oblasti. Kajti med ljudstvom že dolgo kroži rek PRAVICA - PRASICA. Na koncu pripominjam še, da se ne pritožujem nad višino kazni, kajti pritožil bi se tudi, če bi bil kaznovan samo za 1 evro. Pritožujem se zato, ker sem v borbi proti krivici, zmotno spoznan za krivega ! Razžaljena ne more biti sodnica Koleta, globoko razžaljeni sta pravica in resnica. Vili (Viljem) Kovačič, državljan K. Pripis: pritožbo sem sicer najavil ustno neposredno na samem sojenju 10. 04. 2019. Sodbo sem prejel po pošti 20. 5. 2019 in je torej pritožba pravočasna. navajam oglas EMKA za knjigo Živalska farma z naslovnico: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/593069-zivalska-farma-ilustrirana-1687834-pr če me sodnica Špela Koleta preganja, naj me preganja kot zasebna tožnica, ne pa s pomočjo državnega tožilstva v okviru izvajanja sodniške funkcije, ki jo je opravila z manj kot nezadostno oceno, katere posledice so človeško gledano neprimerljive z zlom, ki ga je povzročila in zaradi katerega sem se počutil dolžnega stopiti v bran nedolžnemu človeku ! do sodnice Špele Koleta ne čutim sovraštva in jo ne zaničujem kot osebo, kajti vem, da soditi pod pritiskom in po naročilu drugih ni lahko breme. Le redki so pogumni ljudje kot je sodnik Zvjezdan Radonjić, ki sam proti sistemu in brez podpore kolegov pravnikov, vztraja na objektivnih dejstvih, zdravi pameti ter resnici in pravici. Zato še toliko bolj velja, da s sodnikom stoji ali pade sodstvo ! Tudi slovensko !

Zvjezdan Radonjić, sam proti mafiji !?

Slovenija potrebuje sodnike kot je Zvjezdan Radonjić -  poštenost, strokovnost in pogum. Potem v sodnih dvoranah ne bo več odmevalo PRASICA. Kdo od odgovornih za konstrukt o Milku Noviču  bo zdaj odgovarjal ? Majhenič se je skril v luknjo-naj se SOOČI z Novičem.  Tožilka pa še kar bluzi in in neki vrinjeni pooblaščenec  Miha Kunič z njo ! Pokvarjeni novinarji v asistenci z raznimi Jureti Godlerji niso nič boljši. Radonjiču grozijo s suspenzom. Velka čast in zahvala mu gre, da ne podleže pritiskom. Je Kemijski institut leglo mafije, ki se skriva za znanost ! In so Centri odličnosti, centri pokvarjenosti !? MILKO NOVIČ ni KRIV - je POPOLNOMA nedolžen in OPROŠČEN. S tem naj bi bilo  konec KRIMINALA v slovenskih SODNIH DVORANAH ? Vsa čast za pogum sodniku Zvjezdanu Radonjiču, ki je razkril grožnje nanj in zahteve, da mora Milka Noviča OBSODITI. A zmagali sta RESNICA IN PRAVICA. Smrt sodnemu fašizmu in svoboda narodu ! Ampak enak problem so tožilci: Ista tožilka preganja ljubljanskega župana, FUK-FEHTARJA Jankovića, zato da ga ščiti, balkanske bojevnike si ne upa pripeljati pred roko pravice. Za Noviča pa blebeta »NEKAJ ŽE MORA BITI« !  Radonjć  je danes povedal, da v stalinističnih procesih ni primera, ki bi bil enak načinu MALTRETIRANJA v procesu proti dr. Noviču. Na izpitu so padli vodilni mediji in padla je JAVNA MORALA, ki je pravzaprav ni več. Kdaj in kako bo prišlo do očiščenja in pomlajenja ? Sodniški novi razred ni v službi resnice in pravice, ampak v službi mafije, ki kolaborira s politiko na oblasti, zato in tako, da so spremembe sistema vedno take, da vse ostaja isto. Pravniki so zavozili to državo, zdaj bi bil čas, da jo potegnejo iz blata in se sami očistijo prtljage vekih svinjarij in zločinov v sodnih dvoranah. Po primeru Milko Novič, naj nikoli več ne bi bilo tako kot je bilo ! Predsednik države naj naredi inventuro javne morale, javne pokvarjenosti, pred katero vsi mižijo. Od Velikega poka uvoženega iz Finske do Velikega tedna 2019, ko je minilo 11 let. Enajst let sprenevedanja, da je v sodstvu vse v redu. Na rehabilitacijo čakajo še v nebo vpijoči primeri – Dragica Jalševac , Ivo Perić. Za mnoge niti ne vemo. To so  zgodbe za filme po zgledu SRAMOTA , ki je pokazal uničeno življenje in krivico storjeno Martinu Uherniku in še danes je pravi zločinec pravosodna “poslovna tajna”. Kot pri Ivanu Krambergerju.  Glavno vprašanje pa ni kdo so storilci, ampak KDO SO NAROČNIKI !!!  Ivan Cankar bi rekel: KRISTUS BI SE ZJOKAL nad nesrečnim narodom, ki v sebi tišči in zatajuje tolikšno zlo,  Tu ne gre za sodne zmote, tu gre za KRIMINAL,  ki skozi sodne postopke zavestno  proizvaja nadomestne morilce zato, da se roka pravice pravih  morilcev  nikoli ne bi dotaknila. Kajti ti bi pokazali na naročnike ! Čas je za streznitev in pokoro. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še JAVNOST ! Gre za OČIŠČENJE IN POMLAJENJE - za prehod iz KRIVOSODJA v PRAVOSODJE in sodnikov eksekutorjev  v   spoštovanja vredne ljudi v službi PRAVICE in RESNICE. Take kot je gospod RADONJIĆ, sodnik z veliko začetnico ! SODSTVO je NA DNU, NA SLEPEM TIRU,  čas je da splava iz lastne greznice  in  odpre  pot v novo  poglavje, ko bomo ljudi - nosilce zla, imenovali s konkretnimi priimki in imeni, pogumne in poštene sodnike pa spoštovali ne kaznovali !  Vili Kovačič Državljan K

Sodba Vrhovnega sodišča

Sodba je dosegljiva na tej povezavi. V kratkem jo bomo objavili tudi v obliki objave z možnostjo kopiranja besedila. 

Ob nesrečah lahko prepoznamo neprimerno projektiranje in odločitve politike.

2.07.2019

preberi več

RAVNANJE Z BISERI (tudi naravnimi) NI ZA SVINJE ampa za odgovorne ljudi

2.07.2019

preberi več

STRUPENI SADEŽI POLITIČNEGA BOJA ZA PRVO LOPATO

IZTIRJENJE VLAKA na progi Divača Koper je samo posledica iztirjene pameti. Iztirilo je 6 vagonov, zlil se je KEROZIN. Vlak je bil namenjen v Munchen. Sklepamo, da so bili vagoni OK in primerni za prevoz, napaka v podvozju je malo verjetna. Predor pa nima betonske obloge in skalnate stene niso gladke. Očitno sta se na ostenju tunela »popraskali« cisterni zadnjih dveh vagonov in prišlo je do izlitja. To je kratek opis dogodka. KLJUČNO PA JE SLEDEČE! V veljavni Resoluciji prometa do leta 2030, ki jo je sprejela vlada Mira Cerarja leta 2017, je predvidena nadgradnja in sanacija obstoječe proge že letos - v letih 2019 do 2022. Resolucijo je sofinancirala  EU. Resnici na ljubo pa je prav sedanja ministrica odgovorna, da se sanacija obstoječega tira sploh še ni začela. V predlogu proračuna za leti 2019-2020 in tudi v proračunu 2020-2021 tega denarja ni, saj je obnovitev obstoječe proge iz proračunov izpadla in je zadeva prestavljena na obdobje po dokončanju novega drugega tira leta 2026 - do takrat pa naj bi vozili maksimalne količine po zelo dotrajani sedanji progi. Po takšni kot je včeraj pokazala zobe. Ministrico pozivam, da se namesto z buldožiranjem prične ukvarjati in hvaliti s tem kar je zdaj v resnici najbolj nujno, to pa so problemi sedanjega tira in varnosti ljudi in ohranjanja podtalnice, ne samo zaradi izlitja, ki smo mu bili zdaj priča, pač pa tudi zaradi škropljenja proti požarom in s fizično zaščito ljudi na izpostavljenem delu nad okoliškimi vasmi. Danes je bil daleč najbolj izpostavljen problem grožnja onesnaženja podtalnice. Ampak problem ni samo sedanja proga. Tako ministrica kot njen oproda Janko Sever tudi novi dvojni tir družno peljeta po enako in še bolj tveganem vodovarstveno območju - po trasi (41 km tunelov) s presekanjem podzemnih vodotokov, v zaščitenem območju habitatov in podzemnih jam kraškega sveta. Račun za to še ni izstavljen, ko bo prišel, bo izjemno visok. Očitno se tega le malokdo zaveda, zato to tako uspešno skrivajo. Ekološki zločin v Glinščici in Beki bo kmalu doživel epilog. Ne more ga skriti miti »vodoteseno« zaprt viadukt, kajti to območje na srečo ni samo stvar Slovenije, je tudi stvar Italije. Poskrbeli bomo, da bo temu primerno obravnavan. Vse to pa do leta 2026 pomeni v celoti pristajanje na sedanje ogrožujoče stanje. Videz zaskrbljenosti ministrice za vodovarstveno območje je zato povsem odveč saj za njim ni drugega kot voluntarizem oblasti – pohlep po slavi in tujem, davkoplačevalskem denarju. Zato bomo ob morebitnem zakonu o državnem poroštvu zahtevali od ministrice in njene ekipe naj najprej sama – s svojim zgledom, zastavi lastno premoženje kot poroštvo za ta »edinstveni« projekt. Zdajšnja nesreča je opozorilo, da nobena trasa ne sme potekati po vodonosnih in zaščitenih habitatnih območjih. Zato ministrici sporočamo: da se to ne zgodi, si bomo prizadevali ukrepati zdaj in v bodoče - tako na nivoju EU kot na nivoju Slovenije. Kršitve EU zakonodaje v tem projektu so namreč tako vidne, da bodo kmalu vidne tudi iz Bruslja. Zato ministrici priporočam, da fiktivni ček za 109 miljonov vnovči za izboljšavo obstoječe proge in elektrifikacijo na izmenični tok, ne pa za svojo samo promocijo z davkoplačevalskim denarjem. Zdajšnja nesreča je po drugi strani sreča, ker je pot k ozaveščanju, da bo oblastniške samovolje kmalu konec in bo treba plačati zapitke. Samovolja in kršenje pravil bodo dobile svoje meje. Povzročeno opustošenje na dostopnih cestah pa bo večni spomenik človeške nadutosti, arogance in samovolje. Ministrico, katere stranka se je meni osebno celo ponujala za zbiranje podpisov za referendum, potem pa besno tolkla po njem in trikrat zamenjala svoja stališča - opozarjam, da vendarle še nismo čisto na Balkanu pač pa nekoliko tudi v Evropi. In tudi zdrave pameti še ni povsem zmanjkalo, kljub ogromnemu pritisku in pohlepu oblasti, da pregazi in uniči vse kar ji je na poti. Ministrici in njeni stranki pa še sporočam, da ji pri tem ne bodo pomagale niti metode bivšega ministra Bandellija alias Betonelija, ki se je navduševal nad mojo fizično likvidacijo. To ne bo preprečila niti totalna medijska cenzura. Vili Kovačič, državljan K. - pobudnik referendumov proti zakonu o 2 tiru in proti zakonu o poroštvu države za TEŠ6

Vlak na drugem tiru spet po voznem redu

Ali res? Intervju z direktorjem podjetja 2TDK Dušanom Zorkom je sicer zanimiv, nikakor pa ni verodostojen, saj vladni projekt slika v superlativih in v kontekstu politike izvršenih dejstev. Čisto enako kot pri TEŠ6 ! Ker je problematika, ki jo sproža obsežna,se omejujem le na tisti del ko g. Zorko ogorčeno napada kritike vladnega projekta kot rušitelje 2 tira, v velikem loku pa se izogne primerjavam s TEŠ6, še bolj pa se izogne priznanju ALTERNATIVE za famozni vladni drugi tir, ki ga nevladna stroka in celo svet za civilni nadzor ocenjuje za slabo, če ne celo za najslabšo možno varianto. G. Zorko seveda ne pove, da nevladna inženirska stroka že od leta 2014 predlaga dvojni (ne enojni) drugi tir v centralni smeri in je kot najboljšo predstavila smer Koper-Kozina-Divača. Kar bi bilo zaradi 4x manj tunelov 3x ceneje, hitreje izvedljivo in neškodljivo za ljudi in okolje. In kar je bistveno - brez kršitve EU zakonodaje – v okviru Nature 2000 in nepovratnega uničenja zaščitenega habitatnega območja. G. Zorko neosnovano trdi, da je bilo razprav o drugi trasi dovolj. Čeprav vsakdo ve, da razprave in soočenja nasprotnikov z vladno stranjo sploh še ni bilo, saj se ja vladna stran na čelu z Alenko Bratušek, ki je po volitvah povsem spremenila ploščo, soočenju argumentov vseskozi že na daleč izogibala. Javna debata ob referendumu pa je bila - kadar koli je bila začeta, nasilno prekinjena in do skrajnosti spolitizirana. Največkrat pa cenzurirana. Vladna trasa je Zidarjeva trasa z vsemi 17 inačicami vred in je stara preko 20 let. Trditi da gre za moderno varianto pa je neznanje in/ali zaostalost v razmišljanju. Italijani so namreč skoraj enako traso leta 2009 že zavrnili,ker nedopustno posega v prepovedano območje Nature 2000 in evropsko zaščiten habitatni rezervat ob vasi Beka in v kanjonu Glinščice, ki je skupni naravni rezervat Slovenije in Italije. Obenem pa je tak poseg velika grožnja vodnim zalogam in podzemnim vodotokom v obmejnem območju tržaške občine. Zanikanje tega pa bo Slovenijo še drago plačala. In še o poroštvu za kredit: če bo vlada zahtevala zakon o državnem poroštvu bomo zahtevali, naj vladna ekipa v celoti in skupaj z Levico sama da zgled in jamči za kredit s svojim premoženjem, šele potem bo upravičeno državno poroštvo-jamstvo davkoplačevalcev. Če mislijo resno, sploh ne bi moglo priti do problema, v nasprotnem primeru pa bo to znak za alarm in prevaro in pojavi se lahko nova pobuda za nov referendum-tokrat proti zakonu o poroštvu za 2tir. Dolgujem pa še odgovor PV Marjanu Šarcu - ko pravi: Vili Kovačič pritiska na zavoro pri vožnji navzgor. Odgovarjam mu s pozivom na razmislek o tem, kako izkoristiti zavorno energijo pri vožnji navzdol in jo pretvarjati v elektriko, tako kot to delajo Avstrijci. Pogoj za to pa je seveda premik v glavah - politična volja vladne koalicije in Levice. Investicija v 2tir bi se morala začeti prav s tem – pri električnem napajanju. Vztrajanje na dediščini iz časov fašizma ni sprejemljivo. Kajti vse železnice okrog nas razen Italije imajo izmenični tok, celo en odsek proge v Italiji ga že ima (Tarvisio – Milano). Z alternativno varianto pa bi omogočili do 60 % rekuperacijo energije, namesto požarov. Za konec le še tole: kdor enoumje enači z demokracijo in uničevanje okolja (prvovrstnega rezervata habitatov) ignorira in celo razglaša za varstvo narave, je seveda zrel za poligraf - detektor laži. Teh je bilo s strani vlade izrečenih že toliko, da bo pot nazaj zelo težka, čeprav bo nujna. Zato podjetje 2TDK in vladno ekipo pozivam, da v znak vere v »odličnost« projekta, najprej zastavijo svoje premoženje, šele potem terjajte poroštvo od nas davkoplačevalcev. Vili Kovačič, državljan K. pobudnik referenduma proti poroštvu za TEŠ6 leta 2012 in pobudnik referenduma o 2 tiru leta 2017 in 2018

ZAKAJ VSE INSTITUCIJE MOLČIJO

Spoštovani predsednik sodnega sveta, sodnik gospod Erik Kerševan ! (javni poziv: pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost) Oglašam se kot eden izmed »vztrajnikov«   in protestnikov proti slovenskemu krivo-sodju,  ki smo leta 2014 od procesa Patria najprej, vsak teden, ne glede na vreme in letni čas,  protestirali pred Vrhovnim sodiščem. Najprej jih je vodil zdaj državni sekretar v aktualni vladi dr. Damir Črnčec potem pa, vse do njihovega prezgodnjega konca,  Aleš Primc.  Proteste je leta 2014  občasno obiskoval tudi dr. Milko Novič. Takrat smo si s strani dr. Dragana Petrovca prislužili oznako »zametek drhali«. Podobno so nas žaljivo označili za plačance drugi  pravni »strokovnjaki« ter rumeni in osrednjimi mediji. Enakih etiket pa smo bili deležni tudi med zelo vplivnimi pravniki. Od Rajka Pirnata, na primer. Po umoru dr. Janka Jamnika 14 decembra 2014, smo se po nenadnem priporu in ekspresni televizijski obsodbi dr. Milka Noviča,   kmalu po vložitvi obtožnice, z ulice selili tudi v sodne dvorane in se občasno udeleževali procesa v sodni dvorani. To je bilo nujno, kajti ob tem absurdnem procesu smo se zavedali: pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost ! Javnost sojenja na procesu, ki bi po želji sodnih oblasti najraje videle da  ostane skrit in neopažen.  Vsi pa smo, ob tem vseskozi absurdnem procesu, nezavedno čakali in upali na pogumnega  in poštenega sodnika, ki bi končno imel pogum,  da bi kot zdaj gospod Radonjić, obelodanil blišč in bedo slovenskega sodstva in bi vsem apologetom navkljub razkril, da je cesar nag in da se v dvoranah, v katerih naj bi se upoštevala resnica in delila pravica, v resnici dogaja njeno nasprotje - kriminal  v sodni dvorani. Takrat sem na svojem blogu zapisal – »Podivjana UDBA je ušla iz vajeti svojih šefov, zato sodišča  proizvajajo nadomestne morilce«. Na pisanje se je oglasilo čez 1000 replik in ogledi le teh so segali v deset tisoče. Skratka duh resnice je ušel iz steklenice. Danes pa ga, kljub  temu da je primer postal znan, skušajo ponovno potlačiti nazaj vanjo. Zato je toliko bolj nujno, da trpljenja žrtev sodnega sistema ne bodo zaman. Od velikega poka iz Finske do velikega tedna 2019 je minilo dolgih 11 let, enajst let do dne ko je pogumni sodnik Zvjezdan Radonjić  na letošnji veliki torek premaknil prvi in najtežji  kamen z groba v katerem je pokopano slovensko sodstvo. Ali bo v tednih po tem dogodku prišlo do  vstajenja  ali ne,  je seveda velikansko  vprašanje. Ker se bojim, da se to ne bo zgodilo, bi bilo treba k pogumu in glasnosti  spodbuditi vse: tožilce, odvetnike  in vse slovenske pravnike, ki bi lahko s skupnimi močmi Slovenijo  potegnili iz močvirja  brezpravja in jo  preusmerili na pot očiščenja in pomlajenja.  Ker očiščenje in pomlajenje brez ljudi znotraj sodstva ni mogoče, vas rotim in pozivam, da kot predsednik Sodnega sveta  postavite stvari na pravo mesto in to javno. Ponavljam: pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. Ko ste kot sodnik poročevalec leta 2018  v primeru nepoštenega referenduma o 2tiru  razsodili pošteno proti nasilju in vladni enostranski propagandi in v korist šibkejšega, to je navadnega državljana K., ste mnoge ljudi presenetili, obenem pa mnoge navdali z upanjem. Ker brez upanja ni življenja in ker upanje umre zadnje, si upam verjeti, da boste kot predsednik Sodnega sveta tudi tokrat sposobni storiti to kar “mož je storiti dolžan” in vse kar vsebuje funkcija, ki jo opravljate.  Jasno in glasno se postavite na stran dr. Noviča in sodnika Radonjića ter še posebej  proti zlorabi sodnega izvedeništva, kajti stanje na tem področju je na žalost takšno, da vsak od nas,  ob spletu nesrečnih okoliščin, lahko po potrebi oblasti in skritih centrov moči čez noč lahko postane nadomestni morilec. Spričo sramotnega medijskega molka v vodilnih medijih, pa tudi molka predsednika države, predsednika vlade, predsednika parlamenta in predsednika Državnega sveta, je reakcija na fenomen Radonjić in vzrok za njegov pojav,  z vaše strani še toliko bolj nujna.  Ne dovolite,  da gre izjemno dragocen trenutek mimo nas in Vas, posebno pa ne mimo pravnikov, ki ste po definiciji svojega poklica zavezani  služiti pravu, pravici in resnici. Zato vas kot predsednika Sodnega sveta prosim, pozivam in rotim: javno povzdignite glas proti zlorabam prava in brezpravju, ki nažira zdravo substanco slovenskega sodstva in načenja potrpljenje ljudstva v imenu katerega  nam sodite. Javnost opozorite tudi  na nevzdržnost zlorabe izvedenske stroke, ki je preko  NPU in Nacionalnega forenzičnega laboratorija - z lažno akreditacijo sodnega »izvedenstva«  Franca Sabliča, proces proti dr. Noviču  vseskozi potiskala v povsem napačno in od resnice in pravice vedno bolj oddaljeno smer. Kalvarija dr. Noviča se ne sme nikdar več in nikomur ponoviti. Nekaj primerov zlorab  je še odprtih in čakajo na nove Radonjiće in podoben razplet. Vsekakor pa velja upoštevati še nekaj:  pravica odložena, je pravica odrečena. Zato je čakanje, kaj bodo storili drugi, moralno nedopustno in  pilatovsko početje. Zato ne čakajmo na nove izjemne primere. Ta primer je dovolj izjemen in  je danes pred nami vsemi. Vsako čakanje na čudežno samo-razrešitev je voda na mlin tistim,  v katerih interesu je,  da bo spet vse tako kot je bilo. Spoštovani g. sodnik Kerševan !  Ignorance in brezbrižnosti si nihče ne sme več privoščiti.  V upanju, da ta poziv ne bo zaman, vam želim  vse dobro  in veliko uspeha v poklicu, ki ga opravljate, predvsem pa pri delu na zelo odgovorni  funkciji predsednika Sodnega sveta pod katerega pristojnost sodi tudi ta primer.   S spoštovanjem   Vili Kovačič državljan K.              Ljubljana 25.04.2019

Geopolitične in regionalno-geografske implikacije II. tira

Uvod ALI Zakaj je potreben DVOTIRNI »II. TIR«?Predno odgovorimo na zastavljeno vprašanje, naštejmo nekaj determinant razvoja Slovenije z vidika vloge prometno-transportnega kompleksa: 1) Geostrateški položaj Slovenije – osnova vseh premislekov Slovenija je tranzitna država, oziroma država prehodov in stikov, kot smo včasih rekli, kar pa ni najbolj točno. Slovenija ima glede na svojo površino nadpovprečno pomemben geostrateški položaj. Kljub majhni površini Slovenija predstavlja geostrateško konfiguriran teritorialni tampon, ki medsebojno ločuje Avstrijo in Hrvaško, ter Italijo in Madžarsko. Medtem ko Italija ima alternativo priti preko Avstrije do Madžarske, je njena kopna pot do Hrvaške nujno zvezana s Slovenijo (ali pa z utopičnim projektom tunela med Gradežem inSavudrijo). Ključni dejavnik takega geopolitičnega položaja je zvezan z razpadom Avstro-Ogrske in slovenskim optiranjem za »jugoslovanstvo«, ki je gojilo navezavo na Hrvaško in Srbijo in pretendiralo k troedinosti plemen jugoslovanskega naroda. Rezultat take orientacije je bila leta 1919 priključitev Prekmurja, ki neposredno predisponira ugoden potek meje z Avstrijo in legalizacijo Maistrove zasedbe 1920 brez Radgone, a z Apaškim poljem.Spomnimo, da je nemška Avstrija za nove meje zahtevala mejo s Hrvaško na Maclju!Tako je Slovenija, kljub rapalski meji (in priključitvi Goriške in Gradiške, velike večine Istre, Trsta in delov Kranjske Italiji) vzpostavila osnovo za teritorialno subjektiviteto izraženo v dveh velikih županijah (óblastih) Mariborski in Ljubljanski. Po desetih letih je leta 1929 nastopila upravna reforma s popravki iz leta 1931, ki je iz omenjenih dveh velikih županij oblikovala eno samo banovino Dravsko, ki predstavlja teritorialno prednico Slovenije, saj jeimela definirane meje z Avstrijo in Madžarsko ter v veliki meri s Hrvaško. II. svetovna vojna za nekaj časa nanovo premeša karte in avstrijsko-nemška meja s Hrvaško je znova na Maclju in Sotli. Po obnovitvi meja Dravske banovine na severu in vzhodu ter deloma jugovzhodu sledi tisti zgodovinski trenutek, ki šele omogoči današnjo slovensko državnost, oziroma ustvari pogoje za komparativno izkoriščanje geostrateškega potenciala Slovenije - to pa je ničveč in nič manj kot priključitev cone B STO Jugoslaviji. Tudi slabo izpeljana in za Slovenijo neugodna delitev cone B med Slovenijo in Hrvaško ni mogla preprečiti vsaj koridorskega izhoda Sloveniji na morje med Debelim rtičem in Savudrijo. Spomnimo, da so takratni predstavniki slovenske politike v številnih pismih in memorandumih izgorevali za željo po stiku z morjem. Nekaterim med njimi bi bile takrat dovolj že Žavlje, ako ni uspelo niti s Trstom niti s Škednjem, pa si lahko mislimo, kaj bi to danes pomenilo. Vzpostavitev luke v Kopru in njen razvoj ter izgraditev »industrijskega« tira leta 1967 med Prešnico in LukoKoper je šele pomenila inkorporacijo tega teritorija (Slovenske Istre) v okvir Slovenije. V luči povedanega si lahko mislimo, kako nespametno je ravnalo slovensko vodstvo, ko je že naslednje leto (1968) dopustilo ukinitev in demontažo proge Murska Sobota – Zalalövő, ki so jo Madžari zgradili leta 1907. Ni namreč znalo uvideti strateške povezave od morja do Madžarske kot države brez morja (če ne štejemo ostanka Panonskega morja), oziroma »v kopno zaklenjene države«, kot se temu v mednarodni politični geografiji reče. Podobno so ukinili tudi odsek med Lendavo in Lentijem preko Rediča, da ne omenjamo vseh ostalih nespametnih potez ukinjanja prog in stavljenja na ceste ter tovornjake (mdr. Kočevje, Rateče, Dravograd-Velenje). No, vsaj del proge proti Hodošu do Puconec so zaradi kremenčevega peskokopa pustili, ukiniti pa so nameravali tudi kamniško progo. Danes si tega po vsakodnevnih čepih vozil sploh ne bi znali predstavljati.Zaradi blokovske delitve sveta do leta 1990 se je šele po razpadu Jugoslavije pričelo nekolikanj resnejše zavedanje geostrateške pozicije Slovenije, ki se po mojem prepričanju nikdar ne bi osamosvojila, zaradi premajhnega teritorija, če ne bi izpolnjevala ključne komparativne prednosti – to pa je posest Prekmurja in izhoda na morje v severni Istri.Slovenija je geopolitični trn v peti vsem našim sosedam prav zaradi usodnega položaja, nujnega za prehod iz Padske v Panonsko nižino in z morja v Vzhodne Alpe in druge kontinentalne države.Prav projekt »II. tir«, njegovo sedaj že zgodovinsko gledano nezadovoljivo vodenje, je indikator šibkega zavedanja pomena politične geografije in strateškega položaja države v mednarodnem prostoru. Slovenija bi si morala prizadevati, da vzpostavi celovito alternativo italijansko-avstrijskemu obvozu na koridorju V tako, da se dejavno vključi v dialog z zalednimi državami in da zlasti z Madžarsko doreče navezavo preko zahodne Madžarske (Csorna, Győr) na Slovaško (Bratislava-Žilina, Nitra, Banská Bystrica) ter Poljsko v katoviško-krakovskem bazenu. 2) Okoljske omejitve – globalno segrevanje in preglobok ogljični odtis Slovenije in Obale Slovenija ima preobremenjeno avtocestno omrežje s tovornim prometom, ki je pretežno v tranzitu. Okoljsko škodo, ki jo tovorni promet povzroča, jo s cestninami in dajatvami ne moremo ne kompenzirati niti ozdraviti posledic. Slovenija se je zavezala k mednarodnemu sporazumu za znižanje izpustov toplogrednih plinov. Slovenija zaostaja za zavezami za znižanje izpustov toplogrednih plinov, zlasti CO2, pred dnevi je bila celo označena kot država brez perspektive znižanja, kar je »čudovita« popotnica mladim rodovom, sploh tem, ki so v petek 15. marca 2019 po svetu štrajkali. Nemčija je za 28% zmanjšala izpuste toplogrednih plinov med leti 1990 in 2017. V letih 2010-2012 je dosegla cilje kjotskega protokola, po tistem pa še dodatno, za 4% znižalaizpuste. Spomnimo, strategija o varovanju podnebja in energetski politiki »Evropa 2020« predvideva 20% znižanje emisij toplogrednih plinov, 20% zmanjšanje porabe energije, 20% povečanje deleža obnovljivih virov in 20% povečanje energetske učinkovitosti glede na leto 1990! Medtem ko je Slovenija nekaj malega povečala energetsko učinkovitost, je namesto zmanjševanja povečala tako porabo energije, kot izpuste toplogrednih plinov, kakor tudi delež energije proizvedene iz neobnovljivih virov (zlasti inštalacija TEŠ6).Projekt II. tir bi lahko pomembno doprinesel k doseganju vsaj dela omenjenih okoljskih ciljev, saj bi bistveno zmanjšal porabo energije, kar bi lahko enostavno dosegli edino z rekuperacijo električne energije ob izmeničnem električnem napajanju (AC 25kV). a) Determinante razvoja slovenske obale in luške infrastrukture ter okoljska ranljivost in prekomejni vpliviSlovenska Istra ima zelo omejene zaloge pitne vode, je prenaseljena, nosilnost okolja pa na samih mejah obnovitvenih zmogljivosti. Zaradi kar treh luk v Tržaškem zalivu (Trst, Tržič, Koper) je že sedaj promet zelo gost, ker pa gre za plitvo morje (v severni fleksuri globine okrog 20 metrov), je nevarnost havarije toliko večja. Morje je tudi že zelo onesnaženo, kažejo pa se tudi že učinki pregrevanja morja. Razvoj Luke Koper ima zato svoje pomembne omejitve. Te segajo poleg omenjenih do prostorskih omejitev skladiščnih kapacitet, infrastrukturne zgostitve navezav v zelo obremenjenem mikrookolju, onesnaževanje zraka, morja in tal, velika poraba energije, problematična struktura tovora, obremenjujoč vpliv trdih delcev na lokalno prebivalstvo (Koper, Ankaran in obmestje), problematično strukturo morskega dna s stalnim zamuljevanjem in zasipavanjem, kar je potrebno neprestano poglabljati, ima omejeno možnostjo širitve pomolov itd. Zato je potrebno kakršnokoli gradnjo velikega infrastrukturnega objekta v tem območju skrbno pretehtati z vidika celokupne geografske stvarnosti oziroma vseh pokrajinotvornih elementov. Pretovor v Luki Koper že sedaj za približno dvakrat presega prepeljani tovor po železnici na odseku Koper – Prešnica – Hrpelje – Divača. Luka je v letu 2018 pretovorila 24 mio ton, kar pomeni, da bi ob sodobni dvotirni povezavi praktično ves tovor (vključno z rezervami v kapaciteti Luke ob obstoječih pogojih) lahko bil prepeljan zgolj po železnici.Pri tem je nujno zavedanje, da je ohranitev stare proge („industrijskega“ tira) tako rekoč conditio sine qua non, saj Luka ne more ostati brez »rezerve« v primeru kakršnekoli nesreče, ali bistvene odpovedi delovanja nove dvotirne proge. Pri tem ne smemo zanemariti doživljajski potencial privlačnosti vedut in pejsaža na območju črnokalske kraške stopnje, kar v veliki meri izkorišča potniški promet na odprtih (ne tunelskih) progah. To staključna razloga, zakaj bi bila opustitev stare proge za potniški promet (četudi v primeru gradnje nove dvotirne proge) zelo nespametna, preureditev v kolesarsko stezo pa še mnogo bolj. Istra je polna atraktivnih kolesarskih poti. Vanjo je bila spremenjena denimo ozkotirna Parenzana (Porečanka), vendar pa se ne more meriti s črnokalsko stopnjo, ki se dvigne za 400 metrov. b) Determinante železniškega omrežja Preveč tovora po cesti hkrati pomeni, da ga je manj na železnici, slednja pa ima še bistveno širše implikacije in omejitve: - nekatere zelo pomembne proge so še vedno neelektrificirane (Bohinjska, Dravska, Dolenjska, Kamniška itd.), nekatere pa generirajo premalo energije (Pragersko – Hodoš), nekateri odseki pa so ozka grla (Maribor – Šentilj, Ljubljana – Jesenice)- obstoječe in planirano enosmerno napajanje je izrazito potratno, saj predstavlja italijansko nadaljevanje na zastareli platformi velikega števila napajalnih postaj za enosmerni električni tok (DC 3kV)- gradnja dolgih baznih tunelov na odseku med Koprom in Divačo ni mogoča, ker gre za geomorfološko stopnjo, ne pa za preboj tunela med dvemi dolinami približno iste nadmorske višine, kakor v teoriji velja za bazne tunele.- relativno kratka zračna razdalja in bistvena sprememba v višinski razliki (+500 metrov) pomeni izrazito priložnost za vračanje porabljene energije ob vzponih in spustih kompozicij- kaže se nerazvojna naravnanost, izjemno počasno in ne dovolj premišljenoodzivanje, kar rezultira tudi v večji protiokoljski naravnanosti in dolgoročninegospodarnosti 3) K stvari: ali in kakšno novo progo potrebujemo?Že na osnovi doslej povedanega imamo dovolj argumentov, da odgovorimo pritrdilno. Da, potrebujemo novo, DVOTIRNO progo. Izraz „II. Tir“ je vseskozi zavajajoč, saj ne gre za vzporedni tir, pač pa za popolnoma novo progo, ki bo povsem po nepotrebnem vsekala v prostor še en prometni koridor, VENDAR po načrtu prejšnje vlade in morda tudi sedanje gre za novo ENOTIRNO progo, kar pomeni, da „stari (industrijski) tir“ predstavlja v resnici I. TIR in na noben način ne more biti opuščen! a) Dosedanje izkušnje javnostiDo pred dvema letoma se je »delalo« precej na »potiho«, zato očitek strokovni javnosti „Kje ste bili pa prej?“ ne vzdrži. Spomnimo, da se je umeščanje trase I/3 leta 2005 po analizi dokumentov izkazalo kot pomanjkljivo in s tem neustrezno ter nepravilno, najbrž tudi nezakonito. Iz postopkov umeščanja so bili izločeni pomembni subjekti (npr. predstavniki lovskih revirjev – prehodi za živali, omejevanje gibanja divjih živali, spremenjene poti, nesreče na avtocesti zaradi naleta na divjad...)V projektu II. tir ni bila v celoti spoštovana UEM (Uredba o enotni metodologiji...), hkrati pa je nastopil ključni dogodek, ki bi moral projektu po trasi I/3 (italijanska smer) prižgati rdečo luč, in sicer izstop Italije iz bilateralnega projekta. To popolnoma spremeni pogoje umeščanja v prostor, saj s tem trenutkom Slovenija postane samostojen »igralec«, saj izraža svojopotrebo po izboljšanju povezanosti Obale z notranjostjo. To pa pomeni, da trase ne sme umeščati v neposredni obmejni prostor, saj tako postane talka vsakokratnih »dobrososedskih« odločitev o blokiranju obratovanja proge. b) S čim imamo opraviti danes?Na mizi imamo zelo drago ENOTIRNO progo (1,5 mrd z DDV indeksirano na cene april 2018) po trasi I/3, možnost nadgradnje v polno dvotirnost je šele na preizkusu in ni samoumevna.Za umestitev manjkajočega „levega“ tira je šele potrebno dopolniti DPN (državni prostorski načrt), ARSO pa je dala soglasje zgolj za širitev profilov TREH SERVISNIH CEVI (tunelov), ČETRTI pa v prostor sploh ni umeščen (in ki poteka vzporedno s 5 krajšimi tuneli na odseku po tinjanskih pobočjih). Z dodatnimi tuneli se še povečuje potrebo po DEPONIJAH, katerih sploh ni dovolj na razpolago in ki imajo pri nadaljnji rabi pomembne omejitve (npr. Bekovec). Dovozne poti so projektirane za ENOTIRNO progo, kar pomeni, da bi jih bilo potrebno preprojektirati v take, da bi omogočale hkratno gradnjo dvotirne proge. Vkolikor se izkaže, da umeščanje »levega« tira v polno dvotirnost po trasi I/3, bi bilo po mojem mnenju bistveno ceneje ustaviti postopke izvajanja projekta po trasi I/s in pristopiti k iskanju ustreznejše trase. Danes vemo, da so na obstoječem industrijskem tiru še rezerve za določeno povečanjepretovora po enem tiru, vendar so slednje zelo omejene brez drugih ukrepov. Tu je še izjemno pomembna zaščita biotske pestrosti, kamor sodi sonaravnogospodarjenje z gozdovi. Najmanj do leta 2004 naj bi to bilo »uveljavljeno v teoriji in praksi slovenskega gozdarstva« in je »temelj ohranjanja gozda in saproksilnih gozdnih vrst. Slovenska gozdarska zakonodaja in sprejet pravni red EU (Natura 2000) na področju varstva biodiverzitete gozda zagotavljata ohranjanje saproksilov.« (Jurc 2004). Zaščito saproksilnih vrst hroščkov opredeljuje tudi Delno okoljevarstveno soglasje izdano 13.2.2014, pri čemer opozarja, da v času gnezdilne sezone od začetka aprila do konca avgusta ni dovoljeno nikakršno sekanje gozda ali grmovne vegetacije. Prav to pa se poporočanju lokalnega prebivalstva Osapske doline dogaja ta hip na tinjanskih pobočjih (vir: Izjava krajanov z dne 12.3.2019). c) Problemi trase I/3 Ima zgolj EN TIR in bi predstavljala povsem novo enotirno progo, ki bi potekala v obmejnem pasu z Italijo, preko ranljivih habitatov, skozi kraško podzemlje pod gladino visoke vode, skozi vire kraške pitne vode in brez udeležbe Italije pomeni prekomejne učinke, za katere nimamo soglasja Italije in ki lahko projekt ustavi sredi gradnje, ali pa s političnimi aktivnostmi prepreči njegovo uporabo ali pa izsili znatne koncesije. V tako odvisnost se strateško razmišljujoči politični voditelji Slovenije zagotovo ne bi podali, sploh še ob zadnjem zgodovinskem revizionizmu predsednika EP Tajanija. Trasa I/3 ima preveč tunelov, predolge tunele v za vodno pretakanje nepredvidljivi kraški kamnini, če pa bi ostala v enotirni inačici, bi za povrh vsega imela v isti kraški kamnini tunelsko izogibališče v tunelu T2 (med Glinščico in Gabroviškim viaduktom) Trasa I/3 s povprečnim podolžnim nagibom 17‰ ne izrablja geografskih dejavnikov prostora, ki omogoča gradnjo na posameznih odsekih do dvakrat strmejše proge (do 35‰), zato je daljša, kot bi bilo potrebno in zato je izpostavljena slabšim projektantskim elementom. Po drugi strani pa s preseganjem 12,5‰ že spada med »gorske proge« do 35‰ in še višjimiizjemami (po klasifikaciji TEN-T). Z vztrajanjem na nizkem nagibu in konstantni niveleti bi se v tunelu T8 nevarno približala naselju Plavje (pretanek strop pod naseljem Plavje; vibracije, tremor, potencialno ugrezanje, poškodbe na stavbah).Trasa I/3 je tudi docela neprimerna za potniški promet (morda za posebno novo branžo speleološko-kompozitnega turizma, ki pa ima še neznan turistični potencial).Trasa I/3 po nepotrebnem forsira dvojno (ali trojno v primeru dvotirne izvedbe) križanje viaduktov nad Gabrovico (1xAC viadukt in dva ločena železniška), saj potencialna dograditev v polno DVOTIRNOST ZAHTEVA ŠE TRETJI VIADUKT in ŠE EN DALJŠI TUNEL (kar sproža novo verigo dodatnih in povečanih učinkov: deponije, divjad, okolje, ljudje, varnost...)Trasa I/3 nosi na svoji grbi najbrž največji greh s prečenjem (sekanjem) naravnega prekomejnega rezervata KANJONA GRIŽE IN GLINŠČICE, ki bo nepovratno uničen, saj izravnalni ukrepi niso mogoči, ko enkrat posekaš rastje in razkoplješ površje. Poleg tega premostitev Glinščice in dva tunelska portala pomenijo dvojno nevarnost: če je galerija pokrita, bo za gašenje in reševanje nedostopna, če ostane odkrita, se nepovratno spremeni mikroklima zaradi padajočega alohtonega zraka v dolino, s tem pa se izniči status Glinščice kot vroče točke biotske pestrosti svetovnega značaja.Trasa I/3 zaradi prepočasnega vzpona prenizko vstopa v kraški rob in je pod gladino podzemne visoke vode, dodatno znižanje nivelete na odseku skozi kraško planoto bi sicer omogočilo izognitev Glinščici (predor bi potekal pod dolino), vendar bi se podaljšal na skoraj 13 kilometrov, kar bi izjemno podaljšalo gradnjo in še poslabšalo dostopnost do najdaljših tunelov T1 in T2 (oba nad 6 km dolžine).Trasa I/3 ne upošteva regionalno-geografskih razmer v Slovenski Istri, saj območje občine Hrpelje-Kozina odriva še bolj na periferijo, kljub temu, da je tam pomembno prometno vozlišče mednarodnih povezovalnih cest in železnice (Trst – Reka, priključek AC, železniška povezava proti Pulju in Kopru), prebivalstvu pa bi bilo v primeru opustitve stare proge onemogočena železniška trajnostna mobilnost proti Obali. ZAKLJUČEK: Kaj je mogoče vendarle storiti? DVA možna scenarija razvoja Glede na to, da stojimo takorekoč pred fait-accompli, ali točko preloma, ali točko brezpovratka, menim, da sta možna dva scenarija: ✓ ALI 1. scenarij, ki kolikor toliko sanira prvotno zgrešeno umeščanje v prostor in ki temelji na: o hkratni gradnji obeh novih tirov do polne dvotirnostio poglobitvi trase pod Glinščico, ali zamiku trase proti vzhodu, da se ta naravni biserohranio preprojektiranju dostopnih cest za omogočitev hkratne gradnje dvojnega tirao uvedbi izmeničnega napajanja 25kV ✓ ALI PA 2. scenarij, ki temelji na alternativni trasi: • Ponovni preverbi umestitve celotne trase in bistvenih korekcijah trase oziroma umestitev NOVE DVOTIRNE trase (idejna zasnova CENTRALNE trase v soavtorstvu Duhovnik/Gunde/Josipovič)• zavedanju o OMEJITVAH in PROSTORSKIH ter REGIONALNO-SPECIFIČNIH POGOJIH• ogibanju vodnim zajetjem, ožjim območjem varovanja vode (VVO), ali območjem pod strogim režimom varovanja• izogibanju DRUGIM ZAŠČITENIM OBMOČJA (Natura, habitatna direktiva, naravni rezervati, krajinski parki ...)• upoštevanju nepredvidljivosti kraškega pretakanja vode in podzemlja (nujnokrajšanje tunelov)• potencialu GORSKE PROGE in na nujnih delih povečati nagib na 35‰• vključitvi perifernih delov Slovenske Istre in ojačanje submezoregionalnih centrov (Hrpelje-Kozina in zaledje: Čičarija, Brkini) in izboljšanje prostorske mobilnosti prebivalstva ter izrabo trajnostne mobilnosti• navezavi na mednarodno železniško omrežje (Hrpelje – Prešnica – Buzet – Pulj)• ogibanju oziroma umiku trase iz ožjega obmejnega pasu z Italijo ali Hrvaško zaradi potencialnih in nepričakovanih negativnih prekomejnih učinkov v že obstoječi »rižanski« prometni koridor (karta)• uvedbi izmeničnega napajanja 25kV PovzetekProjekt II. tir je vsestransko pomemben, saj:1. pričnemo z uvajanjem izmeničnega toka in posodobitve celotnega železniškegaomrežja kot najpomembnejšega srednjeročnega cilja prenove železniškeinfrastrukture2. prestavimo znaten dodatni del tovora s cest na železnice (trenutno le ca. 55%)3. posodobimo povezavo z notranjostjo in zalednimi državami4. skrajšamo čas za prepeljavo tovora v notranjost in proti zalednim državam5. ob ohranitvi in posodobitvi starega (industrijskega) tira omogočimo večji turistični izkupiček v okviru trajnostne mobilnosti S spremembo poteka trase in umestitvijo II. tira v osrednji »rižanski« koridor omogočimo: 1. boljšo izrabo geografsko omejenega in okoljsko skrajno ranljivega prostora2. z dvigovanjem podolžnega nagiba mestoma do 35‰ skrajšamo potrebne tunele in samo dolžino proge, obenem pa ostajamo vseskozi v normativih TEN-T omrežja3. s tem manj tvegamo nepredvidene dogodke v kraški notranjosti kraškega roba4. zmanjšamo škodljive posledice posegov (uničevanja) okolja5. zmanjšamo pritisk na naselja in prebivalstvo6. z Obalo povežemo pomembno vozlišče Hrpelje-Kozina, ki sedaj izpada iz igre in postaja čedalje bolj periferno območje7. z vključitvijo Hrpelj in Kozine damo nov razvojni zagon demografsko ogroženemu območju Čičarije in Brkinov, ki nanju gravitirajo.8. omogočimo krajšo, hitrejšo in varnejšo povezavo slovenske obale tudi z notranjostjo Istre (proga Hrpelje – Buzet – Pazin – Kanfanar – Pulj) D.Josipovič: Geopolitične in regionalno-geografske implikacije II. tira, gradivo za sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ RS, 21. marca 2019

TEŠ 6

Objavljamo oprostilno sodbo zoper Dr. Milka Noviča (v celoti - pdf dokument)

Objavljamo oprostilno sodbo zoper po krivem obdolženega in tudi že obsojenega dr. Milka Noviča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta, dr. Janka Jamnika.   povezava na dokument Posnetek govora sodnika Radonjića o pritiskih nanj v primeru Novič: Radonjič proti globoki državi:

Pritožba zaradi izrečene besede "Prasica" sodnici Špeli Koleta, ko je nepravično obdolžila Milka Noviča na 25 let zapora!

Podpisani Viljem Kovačič obdolžen razžalitve sodnice Špele Koleta vlagam pritožbo na sodbo z dne 10. 04. 2019 opr. št. VI K 2476/2108-40 Pritožbo vlagam zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavne pravice do svobode izražanja. OBRAZLOŽITEV:I. Pri konkretni sodnici v konkretnih okoliščinah je izraz “prasica” v okvirih svobode izražanja Oznaka "prasica" sodnice je bila namreč izrečena v okoliščinah: - ko je Ustavno sodišče potrdilo, da je v konkretnem postopku obdolžencu sodnica kršila ustavne pravice in mu ogrozila življenje - v trenutku takoj po izreku obsodilne sodbe na 25 let zapora in na takojšnji pripor ter - v intervalu vsesplošnega zgražanja javnosti v sodni dvorani, - po tem ko so mnogi drugi udeleženci postopka v dvorani označili sodnico z isto oznako "prasica" in s podobnimi oznakami, - v postopku, za katerega je javnost na podlagi sodne prakse ESČP in Ustavnega sodišča upravičeno predvidevala, da bi sodnica morala obdolženca oprostiti (in ta predvidevanja predstavnikov javnosti ter njihovo razumevanje prava so se kasneje po odločitvah Vrhovnega sodišča in v ponovljenim sojenju izkazala kot v celoti točna) - ko je šlo za vrednostno sodbo, povezano s sodničinim delom, - in ko je splošno znan Orwellovski pomen izraza prasica (iz novele "Živalska farma"), se pravi oblastnika, ki zlorablja svojo oblast, Vse te okoliščine, dokazujejo da je bilo ogorčenje javnosti ob šokantni sodbi, kakršna je bila sodba dr. Milku Noviču, znotraj ustavno zagotovljene svobode izražanja (39. člen Ustave, 10. člen EKČP), ki dopušča tudi izražanje sicer šokantnih in žaljivih besed II. Meje svobode izražanja do sodnikov po praksi ESČP in Ustavnega sodišča Ne trdim, da je zaščitena s svobodo izražanja vsaka taka izjava proti vsaki sodnici, a v okoliščinah, kot so v tem primeru, je in mora biti zaščitena. Med svobodo izražanja in pravico do dostojanstva, oziroma med svobodo izražanja in kaznivim dejanjem razžalitve, so meje, ki sta jih oblikovala ESČP in ustavno sodišče. Za moj konkretni primer je pomembna predvsem odločba Ustavnega sodišča št. Up-1128/12 z dne 14. 5. 2015 in v njej navedene odločbe ESČP. Odločba Ustavnega sodišča obravnava izjave, uperjene proti državnemu tožilcu, a bistvene razlike med tožilci in sodniki glede svobode izražanja ni. Iz odločbe je jasno, da tožilci in sodniki “so nosilci javne funkcije in njihova naloga je prispevati k ustreznemu delovanju pravosodja. Glede na njihovo funkcijo ... je javnost upravičena do podrobnega nadzora nad njihovim delom, oni pa morajo biti v zvezi s tem pripravljeni na morebitne kritične in neprijetne besede. Zato morajo biti meje svobode izražanja, ko gre za komentiranje njihovega dela, širše. ... Pri izjavah, ki so opredeljene kot vrednostne sodbe, je sorazmernost posega v pravico do svobode izražanja odvisna od tega, ali je za take izjave obstajala zadostna dejanska podlaga. Za oceno, ali je pritožnik imel zadostno dejansko podlago za svojo izjavo, pa je treba upoštevati kontekst, v katerem je bila izjava podana, pa tudi predhodno ravnanje oškodovanke, ki jo je izzvalo. Z vidika pravice do svobode izražanja ni sprejemljivo stališče sodišč, po katerem lahko resno in ostro kritiko izrazijo predvsem strokovno kvalificirane osebe. Resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot tako mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav in zlorabo sodne oblasti. Nadaljujem s citranjem Ustavnega sodišča ki citira ESČP: “Svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in se ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Pri presoji ostrih in pretiranih izjav ESČP poudarja, da se lahko osebe, ki sodelujejo v javni razpravi glede zadev javnega pomena, zatečejo k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokacije oziroma uporabi pretiranih izrazov. Meje sprejemljive kritike so lahko širše, če se izjave nanašajo na nosilce javnih funkcij v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti.” (Ustavno sodišče tu citira sodbo ESČP v zadevi Oberschlick proti Avstriji z dne 23. 5. 1991, sodbe ESČP v zadevah Mamère proti Franciji z dne 7. 11. 2006, Lešník proti Slovaški  z dne 11. 3. 2003 in Błaja News Sp. z o.o. proti Poljski z dne 26. 11. 2013, sodbo ESČP v zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji z dne 7. 2. 2012, sodbo ESČP v zadevi Lešník proti Slovaški z dne 11. 3. 2003, sodbe ESČP v zadevah Błaja News Sp. z o.o. proti Poljski z dne 26. 11. 2013, Lešník proti Slovaški z dne 11. 3. 2003, Lavric proti Romuniji z dne 14. 1. 2014 in Marian Maciejewski proti Poljski z dne 13. 1. 2015.) Seveda svoboda izražanja ni absolutna (glej točko 12 in 16 odločbe Ustavnega sodišča), zato je treba “v določenih okoliščinah nosilce javnih funkcij (tudi državne tožilce) zavarovati pred žaljivimi in zlonamernimi napadi, ki utegnejo vplivati na izvrševanje njihovih dolžnosti in pristojnosti in ki zmanjšujejo zaupanje javnosti vanje oziroma v institucijo, ki ji pripadajo.” Za ugotovitev, ali je v konkretnem primeru izjava v okviru svobode izražanja, je treba odgovoriti tudi na vprašanje, “ali sta uporaba spornih izrazov in splošni ton pritožnikovega izražanja, čeprav nedvomno kritična in lahko škodljiva za oškodovančev ugled, prerasla v destruktiven in neupravičen napad, katerega namen je bil spodkopavanje zaupanja javnosti v integriteto pravosodnega sistema kot celote.” (Ustavno, sodišče točka 17, citira sodbo ESČP v zadevi Marian Maciejewski proti Poljski z dne 13. 1. 2015, 34447/05, 79. točka obrazložitve. Iz okoliščin mojega konkretnega primera je jasno, da na podlagi dejanskega stanja in objektivnih okoliščin (naštevam jih zgoraj v alinejah) ni šlo za “destruktiven« ali neupravičen napad, katerega namen je bil spodkopavanje zaupanja javnosti v integriteto pravosodnega sistema kot celote”. Šlo je ravno za nasprotno: za upravičen napad (in ne za neupravičen in destruktiven), z eno samo besedo, šlo je za opozorilo na zlorabo sojenja s strani konkretne sodnice in ne pravosodnega sistema kot celote. Reakcija je bila protest in zgražanje nad krivico, ki je enaka umoru nedolžnega človeka, kajti zapor za 25 let, brez dokaza krivde je sodni umor brez primere. Moja reakcija pa je pozitivna reakcija, ker naj senzibilizira odnos in zaupanje javnosti do sodstva, saj se tako zaupanje doseže le skozi dobro sojenje in na osnovi kritike ter z opozarjanjem - tudi šokantnim, na zlorabo sodne oblasti, ki ima za posledico uničenje življenja posameznika in ki se ne sme nikoli več ponoviti. Sodba je nezakonita in arbitrarna (kršitev 22. člena ustave in 6. člena EKČP) in napačno uporablja materialno pravo, saj temelji na sodbi ESČP, ki za naš primer sploh ni relevantna, ne omeni pa sodb ESČP in zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča, ki so bistvene. Bistvene pa so zgoraj navedene sodne odločbe, pa tudi primer Skalka proti Poljski, v katerem je ESČP potrdilo, da je pritožniku, ki je uperil izjavo proti sodniku in bil kaznovan, bila kršena svoboda izražanja. Bistvena je tudi najnovejša sodba ESČP o izjavah proti sodnikom Pias Pires de Lima proti Portugalski, 70465/12 z 12. februarja 2019, ki je prvostopno sodišče ne omenja. Tudi tu je ESČP ugotovilo kršitev svobode izražanja, ker so pritožnika portugalska sodišča obsodila zaradi izjav, uperjenih proti sodniku. Zadeva Rujak proti Hrvaški, na katero se prvostopno sodišče sklicuje, pa ni uporabna. Tam je namreč šlo za spor med vojaki, kjer je eden od vojakov drugega želel žaliti na verski osnovi brez pravega sporočila, in namen žaljenja na verski osnovi je kasneje tudi potrdil, pri tem pa večkrat ponovil “Jebem ti majku krščenu! Jebem ti majku ustašku.”. Kot vemo, žalitev na rasni osnovi brez sporočilne vrednosti in obscenih besed svoboda izražanja ne ščiti. Da se je prvostopno sodišče oprlo na tu povsem neuporabno odločbo Rujak proti Hrvaški, hkrati pa prezrlo sodbe, ki so za naš primer pomembne, potrjuje arbitrarnost in uporabo napačnega prava. Našemu primeru je najbolj podoben slavni primer, ko je, enako kot pri nas, v sodni dvorani, udeleženec postopka Larry Flynt na Vrhovnem sodišču ZDA osmim vrhovnim sodnikom rekel “eight assholes”, vrhovni sodnici Sandri Day O’Connor pa “token cunt”, v nekem drugem postopku na nižjem sodišču pa “fuck this court!”. Sodišča so v vseh teh primerih ocenila, da so izjave v okvirih svobode izražanja. III. Prašič in prasica sta v literaturi in družbenem življenju običajni označbi nosilca funkcije, katere nosilec je do ljudi nekorekten oziroma funkcijo uporablja in zlorablja za nepoštena ravnanja Prašič in človek prašič sta simbol oblastnika, ki ne bi smel dobiti oblasti v svoje roke. Tudi sodne oblasti ne. In to že od slavne novele “Živalska farma” George Orwella, kjer je med živalmi na farmi oblast prišla v roke prašiču, ki se je nato znašal nad ostalimi. Mladinska knjiga, na primer, ima v svoji zadnji izdaji Živalske farme na naslovnici prašiča v uniformi in zraven dopis “V politični satiri Živalska farma je Orwell človeške lastnosti uspešno posodil živalim in na odličen način prikazal, kaj se zgodi, ko človek prašič dobi oblast v svoje roke.” Prašič in prasica sta zato vrednostni oznaki, ki sta v nekaterih okoliščinah zoper predstavnike vseh treh vej oblasti zaščiteni s svobodo izražanja. Tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je "prasica" običajna slovenska beseda, ki je druga beseda za malovrednega človeka. SSKJ tako piše: "Prasica: ničvreden, malovreden človek" in SSKJ dodaja primer stavka: "ti nisi prijatelj, prasica si". Po SSKJ z besedo "prasica" lahko označujemo tudi umazanega človeka in SSKJ daje primer "kakšna prasica pa si". IV. SODBA PA JE NEZAKONITA ŠE IZ SLEDEČIH KONKRETNIH RAZLOGOV Sodba ne predstavi izvedenih dokazov, saj ne povzema izpovedbe obdolženca samega, niti v enem stavku pa tudi ne izpovedb oškodovanke Špele Koleta in/ali prič. Sodba navaja imena štirih zaslišanih prič, a ne navede, kaj so izpovedale. Gre pa za pričanja, ki so dokazi v mojo korist in to bistveni dokazi. Priče so potrdile, da sem izrazil ogorčenje nad sodnico, ki je človeka obsodila za umor brez dokaza, da torej namena žalitve nisem imel, je pa bila izrečena beseda primerna glede na rezultat njenega dela, to je kriminalnega sojenja. Priče so tudi potrdile, da se je sto ljudi zgražalo in da so tudi druge osebe izrekle sodnici isti izraz "prasica" ali podobne izraze. Priče so tudi potrdile, da sem besedo "prasica" izrekel v funkciji aktivnega državljana v obrambo človekove pravice in koristi drugega. Potrdile so, da sem spremljal celotno sojenje, da pa sodnica dokazov v korist obdolženega ni izvajala, ga pa je vseeno obsodila brez dokazov in da sem vse to, skupaj z mnogimi drugimi, popisoval in obsežno beležil na svojem blogu. Sodba je nezakonita tudi ker temelji na predpostavki, ki jo sodba tudi večkrat zapiše, da je šlo za motenje postopka, čeprav je bila beseda, ki sem jo izrekel izrečena med odhodom iz dvorane in ob prekinitvi branja sodbe, zato izrek te besede ne moremo označiti za motenje postopka. Sicer pa je za motenje postopka primerna in z zakonom predvidena sankcija izključitev iz dvorane. To sankcijo je sodnica Koleta tudi izrekla in jaz sem jo mirno sprejel in mirno odšel iz dvorane. Ne more pa biti motenje postopka v dvorani ena sama izrečena beseda, pa kakršna koli je ta beseda bila, kaznivo dejanje. Med motenjem postopka in kaznivim dejanjem ni povezave, zato je sodba, ki temelji na taki povezavi, nezakonita. Sodba je nezakonita tudi, ker temelji na tem, da je bilo moje ravnanje tako nespoštovanje pravil v dvorani, da je onemogočalo delo sodišča in ogrozilo izvajanje procesnih pravic strank v postopku, saj kot rečeno, je bila beseda izrečena med odhajanjem iz dvorane. A tudi če je res šlo za nespoštovanje pravil v dvorani ali onemogočanje dela sodišča, to nima nobene zveze s kazenskim pravom in to ni element kaznivega dejanja razžalitve. Sankcije za nespoštovanje pravil v dvorani so druge, ne kazenske. Sodba nadalje temelji na izmišljeni situaciji, ki se ni zgodila. V sodbi piše: “nepredstavljiva je namreč situacija, ko bi bilo dopustno, da kdorkoli in kadarkoli lahko v razpravni dvorani reče karkoli”. Sodnica se v sodbi vživi v to namišljeno situacijo in nato na dolgo ocenjuje, kakšne vse posledice bi to imelo. In na tem utemelji sodbo. Čisto pozabi, da se ta situacija sploh ni zgodila. A celo če bi se zgodila, to ne more biti podlaga za KD razžalitve. Zato je sodba, ki na tem temelji, nezakonita. Sodba je nadalje nezakonita, ker temelji na trditvi, da “kritika ravnanja sodišča na glavni obravnavi po ZKP ni dovoljena.” Četudi ta res ni dovoljena, s tem še ne postane kaznivo dejanje. Sodba temelji na napačni predpostavki, da sem imel namen zaničevanje osebe. Imel sem namen ocene dela sodnice po kriterijih, ki jih ljudje postavljamo za prasico, prašiča in človeka/prašiča v Orwellovi Živalski farmi. To sem na zaslišanju tudi povedal in na tem tudi temelji pregon. To je namreč poudarila v zaključni besedi tudi tožilka (citiram: “vendar pa je obdolženi vztrajal pri svojem, pri tem pa je kot primerjavo uporabil celo Orwelovo Živalsko farmo, kjer prašiči nastopajo kot skorumpirani voditelji.”). Sodba je torej nezakonita že, ker je izpustila bistveno vprašanje tega kazenskega postopka in sicer ali je Špela Koleta prašič v Orwellovem pomenu besede. Sodba bi morala vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne (355. člen). A sodba ne upošteva, čeprav je dokazano, kar so potrdile vse priče, da sem izrekel le eno besedo in to v trenutku, ki sploh nisem motil postopka, med odhajanjem iz dvorane in medtem ko (citiram sodbo) "je prisotna javnost začela vzklikati raznorazne žaljivke". Sodba je nadalje nezakonita tudi, ker temelji na tem, da nisem ocenjeval dela sodnice, čeprav so prav vse priče in celo oškodovanka sama, potrdile da sem ocenjeval njeno delo. V drugem delu sodba ponovi izjavo oškodovanke, da je izjavo razumela kot "napad na odločitev, ki jo je sprejela". Sodba je nezakonita tudi v delu, kjer pojasni višino kazni. Sodba je višino kazni utemeljila s tem, da sem celo na kazenski obravnavi v svojem zagovoru ponovno izrekel to besedo "prasica". A ta beseda je bistvo spora. Kako naj bi se pa zagovarjal drugače kot da izrečem to besedo, ki je centralna v tem sporu?! In ker sem jo izrekel, mi je to sodnica štela kot oteževalno okoliščino in zato sem dobil tako visoko sankcijo. S tem je izkazana kršitev nepristranskega sojenja (6. člen EKČP). V. PREDLOG SODIŠČU Predlagam, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijano sodbo spremeni tako, da me kot obtoženca za očitano kaznivo dejanje razžalitve po čl 158 KZ oprosti krivde in kazni ter stroškov postopka. Kajti bistveni vzrok za tovrstno izjavo je na kratko v sledečem: Izrečena sodba dr. Milku Noviču na 25 let zapora je bila in ostaja SODNI UMOR nedolžnega človeka. Gre za umor v sodni dvorani kakršnega v Sloveniji še ni bilo, kajti v danem trenutku je pomenila dokončno zapečatenje življenja dr. Milka.Noviča (praktično njegovo smrt) ob očitno popolnoma nedokazanem kaznivem dejanju (pri čemer je bila med postopkom njegova tudi kratkotrajna izpustitev iz povsem neutemeljenega dolgotrajnega pripora občutena v javnosti kot sprevrženo poigravanje z usodo nemočnega človeka). Sodba Špele Koleta je vrh skonstruiranega postopka, v katerem se je sodnica dejansko igrala z življenjem g. Noviča, za katerega je bilo evidentno, da ni mogel storiti očitanega kaznivega dejanja, kajti kateri storilec pa bi sam z veliko zamudo dirkal na kolesu s pištolo, da bi ustrelil nekoga, ki bi že moral biti v restavraciji na najavljeni novoletni prireditvi s številnimi sodelavci ? In to v času ko je umorjeni dr. Jamnik nenapovedano zamujal prihod. To je povsem absurdna predpostavka, ki jo je z meritvami časa kolesarjenja povsem ovrglo ponovno sojenje v senatu s predsednikom senata sodnikom g. Zvjezdanom Radonjićem, ki je za razliko od sodnice Špele Koleta, pošteno in nepristransko sodil in sledil objektivni zahtevi Vrhovnega sodišča po ponovitvi meritvi časa kolesarjenja. Obsodba na najstrožjo kazen za evidentno skonstruirano dejanje je dejanje največjega oškodovanja ugleda in posmeh celotnemu slovenskemu pravosodju in je bila popoln šok za vsakega razumnega človeka - v takšnem stanju se nihče od normalno čutečih ljudi v sodni dvorani ni mogel vzdržati najbolj ogorčenih izrazov na račun te sodnice, ki v nobeni pravni državi takšna sodnica ne bi smela več izvrševati sodniške funkcije, v Sloveniji pa ji s pomočjo države, to je ODT, uspeva sebe prikazati kot žrtev zasmehovanja kritične javnosti. Proces proti dr. Noviču, ki ga je vodila Špela Koleta in senat 3 sodnikov višjega sodišča v Ljubljani Stanke Živič, Tatjane Merčun in Milana Štruklja je bila tragična komedija človeškega sprenevedanja, zmešnjav in podtikanja »dokazov« nekomu, ki naj bi odigral vlogo »nadomestnega morilca«, medtem ko se pravi morilec in naročniki še vedno skrivajo pred roko pravice. »Institut« nadomestnega morilca pa v Sloveniji v primeru Novič ni prvi in edini primer. Gre za širši pojav, ki zadeva skorumpirano in ustrahovano slovensko izvedensko stroko, ter poleg sodstva tudi za tožilstvo. Gre skratka za celotno pravosodno vejo oblasti in celotno obdobje od leta1992 dalje. Vse od 6 junija1992, ko je pod strelom prvega »nadomestnega morilca« padel predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Razčiščenje tega primera pa še kar čaka, ker pristojni molčijo. Država Slovenija se je torej začela z umorom – z umorom, ki še vedno ostaja neraziskan in nepojasnjen. Država ne more temeljiti na laži in umoru. Zato je za njeno normalno delovanje bistveno vprašanje: kdo in kdaj bo začel preganjati ne samo storilce umorov pač pa njihove naročnike. Nadomestni morilci - fiktivni storilci, so enake žrtve kot so umorjeni. Teh primerov je več in jih tukaj ne naštevam. VI. POVZETEK IN DRUGE OKOLIŠČINE OB RAZGLASITVI SODBE : V povzetku ponavljam nekatera že navedena dejstva in jih postavljam v širši kontekst poraznega stanja države, katerega hrbtenica naj bi bilo sodstvo. 1. Sodba v imenu ljudstva s katero se mi odmerja kazen 1260 eur ni verodostojna, kajti ljudstvo v sodni dvorani je ogorčeno protestiralo in je ono mene spodbudilo, da izrečem besedo PRASICA - ne jaz njega. Ljudje so vpili med drugim “svinja cvrla se boš v peklu” in to dokazujeta priči, ki sta bili blizu mene in me nista slišali, sta pa to že izpovedali na prvem naroku. 2. Besedo PRASICA nisem izrekel med procesom branja sodbe, ko bi s tem sodnico oviral pri delu, ampak tedaj ko je bilo branje prekinjeno zaradi ogorčenja nad ponovnim priporom dr. Noviča  in sodbo, ki z dejanjem, ki - ugotovljeno zdaj že s strani  dveh sodnih instanc -  z dejanjem umora nima nikakršne zveze. Sodba je konstrukt kar je potrdilo Vrhovno sodišče in je zdaj  v drugem sojenju tako razsodilo tudi Okrožno sodišče (pošteni sodnik Radonjić).Tako torej ni šlo za oviranje sodnice pri izvajanju sodniške funkcije, kar se mi popolnoma neupravičeno očita,  ampak za posledično reakcijo ogorčenja mene in celotne dvorane nad dejanjem sodnice. Torej ne gre za oviranje izvajanja funkcije sodnika, kar se sicer sankcionira z odstranitvijo povzročitelja iz sodne dvorane, v tem primeru pa sem dvorano zapustil sam, skupaj z drugimi, ker je bilo sojenje prekinjeno in je bila javnost v celoti “izgnana” iz sodne dvorane.  3. Domnevno razžalitev nisem izrekel na javnem mestu, vključitev javnosti v to zadevo je povzročila šele sodnica sama, saj s tem ko me kazensko preganja, sama povzroča povečano zanimanje javnosti. 4. 158 člen ZKP določa,  da se dejanje ne kaznuje, če je izrečeno  v obrambi pravic ali za zaščito pravic drugega človeka. Točno za to pa je šlo v tem primeru. Ščitil sem pravico drugega človeka. 5. Inkriminirano besedo sem uporabil ob pomanjkanju natančnejšega izraza. Takega izraza pač slovenščina še ne premore, domnevam pa da bo razvoj jezika  morda v bližnji bodočnosti omogočil natančnejši izraz - morda bi bil za začetek boljši izraz pravosodna prasica !  6. Menim, da se tolerančni prag  dopustnega izražanja prisotne javnosti v sodnih dvoranah ne more enačiti s tem kar je nedopustno v javnih polemikah ali kritikah, kajti po naravi stvari so ljudje ob krivičnih sodbah upravičeno čustveno prizadeti. Da je temu tako, lahko potrjuje sama tožnica sodnica Špela Koleta ko novinarja Mitja Lomovška na obravnavi v istem procesu ni kaznovala, čeprav je izrekel po celi dvorani slišno isto besedo PRASICA. S tega vidika sodišče za enak primer ne uporablja istega merila, kar je je kršitev enakosti pred zakonom. 7. Kaznovanje dojemam tudi kot maščevanje nad mojim protestniškim ravnanjem - tako tistim pred leti pred Vrhovnim sodiščem, kot zaradi tega ker sem ljudi spodbujal k udeležbi na sojenju dr. Milku Noviču – po načelu,  ki sem ga večkrat sam zapisal in propagiral:  pameti je zmanjkalo,  ostane nam samo še javnost ! 8. Ne pristajam na logiko, ki se v Sloveniji zelo pogosto prakticira: da imamo zločine brez zločincev in imamo svinjarije brez storilcev. To pomeni barbarstvo in boj vsakega proti vsem in pot stran od pravne države kot institucije, ki naj ščiti svoje državljane, predvsem šibkejše, pred zlorabo tudi sodne veje oblasti. V primeru Novič ne gre za sodno zmoto, ampak za naklepni umor v sodni dvorani z obsodbo nedolžnega človeka, za zaščito neverjetno izprijene hudodelske združbe, ki je s pomočjo ljudi na kemijskem institutu organizirala umor Janka Jamnika. Centri odličnosti, ki jih je na KI pred desetimi leti ustanovila vlada, pa so z dejanji ki so se tam zgodila postali sinonim za centre pokvarjenosti brez nadzora. 9. Moj spor s sodnico je tudi načelne narave, ker so očitno protesti proti kršitvam človekovih pravic  v Sloveniji sankcionirani s kaznijo. Povzročitelji krivic – nepošteni sodniki in tožilci pa so celo na vse načine in tudi verbalno zaščiteni. Še več, prihaja celo do njihovih napredovanj.. 10. Dve sodbi - Vrhovnega sodišča in okrožnega sodišča - s sodnikom Radonjićem na čelu 5 članskega senata , danes v celoti potrjujeta upravičenost mojega ogorčenja in zgražanja nad situacijo in ljudmi, ki so nas pripeljali vanjo. Sodna oblast brez odziva javnosti pa očitno ni in nikoli ne bo sposobna svojega očiščenja. 11. Kaznovanje razumem kot kaznovanje za človeško solidarnost, ki je v SLO precej redka dobrina in bi jo sodišče moralo pospeševati, ne pa s kaznijo inkriminirati in omejevati. 12. Tožnica pa je sprožila obraten proces , računajoč na cehovsko solidarnost sodniškega poklica, ki pa s človeško solidarnostjo in poštenim sojenjem nima prav nobene zveze. 13. Moja pritožba pomeni poziv k normalizaciji in ozdravitvi sodstva in države. Je protest proti tistim sodnikom, ki izrekajo obsodilne sodbe nedolžnim ljudem in to počnejo »v imenu ljudstva«, ki je protestiralo v sodni dvorani. Naj se vendar zamislijo v imenu koga sodijo, ob primerih ko izrekajo takšne sodbe in je ljudstvo ogorčeno. VII. ZAKLJUČEK: V pričakovanju poštene razsodbe računam na popolno oprostitev z argumenti razuma in citiram: »Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost !«. Čeprav se zavedam, da bi bila oprostitev za marsikoga v Sloveniji pohujšljiva in nezaslišana, ker bi lahko k uporu spodbudila tudi druge. Kajti ljudje se ne upirajo največkrat zato, ker se vnaprej izgubljenih bitk izogibajo. Zato tudi »vrhunska« pravna stroka preračunljivo molči in se ne odzove, mediji pa namesto resne analize pravosodja promovirajo bizarne teme - kuharske recepte, kvize in druga sredstva poneumljanja za beg od realnosti. Najbolj negativno usodno pa je leporečniško zadržanje vrha pravosodja in pravne stroke, ki vsako leto poje hvalnice svojemu početju. Kljub temu zagovarjam načelo, naj se Slovenci nehamo pritoževati, ampak moramo masovno vlagati tožbe in pritožbe. Kajti edina prava pot, je pravna pot - dokler so med sodniki še nekateri razumni, pogumni in pošteni ljudje. Upanje umre zadnje. Ni res, da takih sodnikov ni več, primer sodnika Zvjezdana Radonjića to dokazuje, Dokler bodo obstajali taki sodniki upanje na ozdraviitev sodstva ne bo umrlo. ! Upam, da bom s svojim ravnanjem morda celo zvišal standarde sojenja, saj bi oprostilna sodba bila znak, da besede niso povsem izgubile svoj pomen. In bo oprostitev poduk, ki bo dal misliti nekaterim podkupljivim, oholim, brezsrčnim in ne-poštenim sodnicam in sodnikom. In bo hkrati spodbuda poštenim, odgovornim in pogumnim, ki si zaslužijo priznanje in vso podporo javnosti. Ljudem, ki ne bodo poosebljali besedo PRASICA ampak bodo simbol za besedo PRAVICA. Ob minimiziranju zlorab in ignoranci večine poslancev v DZ o razmerah v slovenskem sodstvu in minimiziranju problema v vodilnih slovenskih medijih, je sojenje ob izreku besede PRASICA dobrodošel povod za samo spraševanje in širšo kritično obravnavo. Sicer bo ta beseda upravičeno letela na celotno sodno vejo oblasti. Kajti med ljudstvom že dolgo kroži rek PRAVICA - PRASICA. Na koncu pripominjam še, da se ne pritožujem nad višino kazni, kajti pritožil bi se tudi, če bi bil kaznovan samo za 1 evro. Pritožujem se zato, ker sem v borbi proti krivici, zmotno spoznan za krivega ! Razžaljena ne more biti sodnica Koleta, globoko razžaljeni sta pravica in resnica. Vili (Viljem) Kovačič, državljan K. Pripis: pritožbo sem sicer najavil ustno neposredno na samem sojenju 10. 04. 2019. Sodbo sem prejel po pošti 20. 5. 2019 in je torej pritožba pravočasna. navajam oglas EMKA za knjigo Živalska farma z naslovnico: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/593069-zivalska-farma-ilustrirana-1687834-pr če me sodnica Špela Koleta preganja, naj me preganja kot zasebna tožnica, ne pa s pomočjo državnega tožilstva v okviru izvajanja sodniške funkcije, ki jo je opravila z manj kot nezadostno oceno, katere posledice so človeško gledano neprimerljive z zlom, ki ga je povzročila in zaradi katerega sem se počutil dolžnega stopiti v bran nedolžnemu človeku ! do sodnice Špele Koleta ne čutim sovraštva in jo ne zaničujem kot osebo, kajti vem, da soditi pod pritiskom in po naročilu drugih ni lahko breme. Le redki so pogumni ljudje kot je sodnik Zvjezdan Radonjić, ki sam proti sistemu in brez podpore kolegov pravnikov, vztraja na objektivnih dejstvih, zdravi pameti ter resnici in pravici. Zato še toliko bolj velja, da s sodnikom stoji ali pade sodstvo ! Tudi slovensko !

Zvjezdan Radonjić, sam proti mafiji !?

Slovenija potrebuje sodnike kot je Zvjezdan Radonjić -  poštenost, strokovnost in pogum. Potem v sodnih dvoranah ne bo več odmevalo PRASICA. Kdo od odgovornih za konstrukt o Milku Noviču  bo zdaj odgovarjal ? Majhenič se je skril v luknjo-naj se SOOČI z Novičem.  Tožilka pa še kar bluzi in in neki vrinjeni pooblaščenec  Miha Kunič z njo ! Pokvarjeni novinarji v asistenci z raznimi Jureti Godlerji niso nič boljši. Radonjiču grozijo s suspenzom. Velka čast in zahvala mu gre, da ne podleže pritiskom. Je Kemijski institut leglo mafije, ki se skriva za znanost ! In so Centri odličnosti, centri pokvarjenosti !? MILKO NOVIČ ni KRIV - je POPOLNOMA nedolžen in OPROŠČEN. S tem naj bi bilo  konec KRIMINALA v slovenskih SODNIH DVORANAH ? Vsa čast za pogum sodniku Zvjezdanu Radonjiču, ki je razkril grožnje nanj in zahteve, da mora Milka Noviča OBSODITI. A zmagali sta RESNICA IN PRAVICA. Smrt sodnemu fašizmu in svoboda narodu ! Ampak enak problem so tožilci: Ista tožilka preganja ljubljanskega župana, FUK-FEHTARJA Jankovića, zato da ga ščiti, balkanske bojevnike si ne upa pripeljati pred roko pravice. Za Noviča pa blebeta »NEKAJ ŽE MORA BITI« !  Radonjć  je danes povedal, da v stalinističnih procesih ni primera, ki bi bil enak načinu MALTRETIRANJA v procesu proti dr. Noviču. Na izpitu so padli vodilni mediji in padla je JAVNA MORALA, ki je pravzaprav ni več. Kdaj in kako bo prišlo do očiščenja in pomlajenja ? Sodniški novi razred ni v službi resnice in pravice, ampak v službi mafije, ki kolaborira s politiko na oblasti, zato in tako, da so spremembe sistema vedno take, da vse ostaja isto. Pravniki so zavozili to državo, zdaj bi bil čas, da jo potegnejo iz blata in se sami očistijo prtljage vekih svinjarij in zločinov v sodnih dvoranah. Po primeru Milko Novič, naj nikoli več ne bi bilo tako kot je bilo ! Predsednik države naj naredi inventuro javne morale, javne pokvarjenosti, pred katero vsi mižijo. Od Velikega poka uvoženega iz Finske do Velikega tedna 2019, ko je minilo 11 let. Enajst let sprenevedanja, da je v sodstvu vse v redu. Na rehabilitacijo čakajo še v nebo vpijoči primeri – Dragica Jalševac , Ivo Perić. Za mnoge niti ne vemo. To so  zgodbe za filme po zgledu SRAMOTA , ki je pokazal uničeno življenje in krivico storjeno Martinu Uherniku in še danes je pravi zločinec pravosodna “poslovna tajna”. Kot pri Ivanu Krambergerju.  Glavno vprašanje pa ni kdo so storilci, ampak KDO SO NAROČNIKI !!!  Ivan Cankar bi rekel: KRISTUS BI SE ZJOKAL nad nesrečnim narodom, ki v sebi tišči in zatajuje tolikšno zlo,  Tu ne gre za sodne zmote, tu gre za KRIMINAL,  ki skozi sodne postopke zavestno  proizvaja nadomestne morilce zato, da se roka pravice pravih  morilcev  nikoli ne bi dotaknila. Kajti ti bi pokazali na naročnike ! Čas je za streznitev in pokoro. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še JAVNOST ! Gre za OČIŠČENJE IN POMLAJENJE - za prehod iz KRIVOSODJA v PRAVOSODJE in sodnikov eksekutorjev  v   spoštovanja vredne ljudi v službi PRAVICE in RESNICE. Take kot je gospod RADONJIĆ, sodnik z veliko začetnico ! SODSTVO je NA DNU, NA SLEPEM TIRU,  čas je da splava iz lastne greznice  in  odpre  pot v novo  poglavje, ko bomo ljudi - nosilce zla, imenovali s konkretnimi priimki in imeni, pogumne in poštene sodnike pa spoštovali ne kaznovali !  Vili Kovačič Državljan K

Sodba Vrhovnega sodišča

Sodba je dosegljiva na tej povezavi. V kratkem jo bomo objavili tudi v obliki objave z možnostjo kopiranja besedila. 

NE PREZRITE

Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih nedorečen in koruptiven

11.05.2018

Politika si je spet zaželela korupcijski projekt. In pri temu početju jih lahko ustavimo samo odgovorni državljani!

10.05.2018

Na 2. tiru se že stopnjuje ropanje in korupcija! Protihrupne ograje ne bodo stale 3.3 mio €, ampak 5.4 mio € !!!

DATUMSKO IZIGRAVANJE USTAVNEGA SODIŠČA – KAM JADRA SLOVENSKO USTAVNO SODIŠČE !?

Nova odkritja pri pregledovanju dokumentov za projekt drugi tir. Potvorjeno gradbeno dovoljenje za 2. TIR!!!

STRICI SO MU POVEDALI ?! NAROD SI BO PISAL SODBO SAM, NE TOF MU JE NE BO, in ne SKORUMPIRANI DENAR !

VIDEOTEKA

Intervju pred referendumom - Vili Kovačič

Drugi tir - pred referendumom

Vroči stol Premiera nove sezone - Tema Referendum o ...

Skupaj zaščitimo državni proračun

2-TDK dvotirna proga Divača-Koper

Davkoplačevalci Se Ne Damo

May 18, 2018
Slovenija od danes naprej ni več pravna evropska ...
Povsod v EU je vlogo po upravnem postopku možno v roku 48 dni dopolniti. Tudi vloženo kandidatno listo.Tudi pri nas jo ...
(0)
May 14, 2018
SMC, DESUS in SD skupaj vodijo med uničevalci ...
Gašperšič kot gradbenik ne razume okolja, Leben kot kvazi okoljevarstvenik z diplomo želi pobijati ...
(2)
May 14, 2018
ZMAGA LJUDSKEGA RAZUMA in dokaz otopelosti ...
Daljnega leta so se pri kravjih kupčijah slovenski politiki odločili, da sistematično preprečijo ljudstvu, da ...
(0)
May 11, 2018
Dr. Duhovnik: Zakon o drugem tiru v večih delih ...
V nedeljo bomo ponovno glasovali na referendumu o drugem tiru, ki je enkrat že bil izpeljan, kasneje pa je bil ...
(0)
May 11, 2018
TISKOVNA KONFERENCA PRED REFERENDUMOM !
Spoštovani  mediji, novinarji in vsa slovenska javnostIZJAVA ZA JAVNOST o REFERENDUMSKEM ...
(0)
May 11, 2018
Labodji spev samohvale Mira Cerarja in ...
LABODJI SPEV SAMOHVALE MIRA CERARJA in samaritanski JOK ALENKE BRATUŠEKPo treh stvareh bom pomnil to soočenje, ...
(0)
May 11, 2018
Sreda v Sredo: VILI KOVAČIČ - Državljan K
Preštevamo zadnje dneve in ure do nedelje, 13. maja, ko nas davkoplačevalce čaka ponovljeni referendum o Zakonu ...
(0)
May 10, 2018
IZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKO ...
I Z J A V A pred SOOČENJEMIZKRIVLJENA REFERENDUMSKA DEMOKRACIJA PO SLOVENSKOSoočenje, ki to ne more biti – do ...
(0)
May 10, 2018
Politika si je spet zaželela korupcijski projekt. ...
Politika si je zaželela korupcijski projekt, ki je bil podprt z lažnivimi podatki o energetski vrednosti lignita. Leta ...
(1)
Apr 29, 2018
Jureta Godlerja referendumski super komplimenti, ...
Dragi Jurček,  v humorju mora biti vsaj zrno resnice, drugače ne šteje in ni vreden pozornosti. Zato bi te ...
(0)
Apr 28, 2018
Objavljamo oddajo Vroči stol na temo referenduma ...
(1)
Apr 24, 2018
POZIV: DavkoplačevalcIsenedamo zbiramo podpise za ...
DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI !!!BODIMO AKTIVNI DRŽAVLJANI IN DAJMO PODPORO LISTI KANDIDATOV IN KANDIDATK ZA VOLITVE V ...
(0)